Seznam oglejskih škofov in patriarhov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:40, 10. april 2020

Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled. Za cerkveno zgodovino nadškofije v Ogleju glej Oglejski patriarhat.

Med Oglejskima konciloma leta 553 in 698 so nadškofje zavračali papeško nadoblast, kar je bil del njihove shizme treh svetopisemskih poglavij. Ko so se spet podredili Rimu, so zadržali titulo patriarh, ki so jo sprejeli med shizmo.

Oglejski patriarhi so leta 1077 pridobili Furlansko grofijo in Kranjsko marko , leta 1209 pa še Istrsko marko. Posvetno oblast na navedenih območjih so patriarhi postopno izgubili do prve polovice 15. stoletja. Njihovo ozemlje je prešlo pod Beneško republiko, nekaj začasno pod Goriške grofe, večinoma pa pod Habsburžane.

Formalno je bil Oglejski patriarhat odpravljen leta 1752, njegov teritorij cerkvene pristojnosti pa je bil razdeljen med Goriškega nadškofa in Videmskega nadškofa.

Oglejski škofje, c. 350–355

Sveti Marko – ustanovitelj krščanske skupnosti
Sveti Mohor (c. 50–70) - Protoepiscopus (prvi škof)
...
Hilarij Oglejski ali Panonski c. 276–285, obglavljen v pogromih Numerijana ^[1]
Krizogon I. c. 286–295
Krizogon II. c. 295–308
Teodor c. 308–319
Agapitus c. 319–332
Benedikt c. 332–?
Fortunacijan c. 343–355

Oglejski nadškofje, 355–557

Valerijan 369–388
Kromacij 388–407
Auguštin 407–434
Adelphus 434–442
Maxim I 442–444
Januarij 444–447
Secundus 451–452
Nicetas 454–485
Marcelijan 485–500
Marcelijan 500–513
Štefan I 515–?

Oglejski patriarhi, 539–606

Macedonij 539–556
Paulin I 557–569
Probin 569–570
Elija 571–586
Sever 586–606

Oglejski patriarhi (stari Oglej)

Ivan I 606
Marcijan 623–628
Fortunat 628–663, prenesel škofovski sedež v Krmin
Feliks 649–?
Ivan II 663–?
Agaton 679–680 ali 679–?
Ivan III 680–?

Oglejski patriarhi (Gradež)

Candidijan 606–612
Epifanij 612–613
Ciprijan 613–627
Primogenius 630–648
Maksim II 649
Štefan II 670–?
Krištof 685–?

Oglejski patriarhi

Peter I. 698–700, na Sinoda v Pavii (698/699) podreditev in priznanje Papeža
Serenij 711–723
Kalikst 726–734, prenesel škofovski sedež v Čedad
- prazno ali neznano 734–772
Siguald 772–776
Pavlin II (Sveti Pavlin) 776–802
Ursus I. 802–811
Maksentij 811–833
Andrej 834–844
Venantij 850–?
Teutmar 855–?
Lupus I. 855–?
Valpert 875–899
Friderik I 901–922^[2]
Leo 922–927^[2]
Ursus II. 928–931^[2]
Lupus II. 932–944^[2]
Engelfred 944–963^[2]
Rodoald 963–984^[2]
Ivan IV. Ravenski 984–1017^[2]
Poppo 1019–1045, tudi znan kot Wolfgang^[2]
Eberhard 1045–1049^[2]
Gotebald 1049–1063^[2]
Ravengerij 1063–1068^[2]
Sighard Pilštajnski 1068–1077^[2]
Henrik Oglejski|Henrik 1077–1084^[2]
Friderik II. Češki 1085–1086^[3]
Ulrik I. Eppenštajnski 1086–1121^[2]
Gerard I 1122–1128^[2]
Pelegrin I. 1131–1161^[2]
Ulrik II. Trebinjski 1161–1181^[2]
Godfrey Hohenstaufenski 1182–1194^[2]
Pelegrin II. Ortenburg-Španhajmski 1195–1204^[2]
Wolfgar iz Leibrechtskirchena 1204–1218^[2]
Bertold Meranski 1218–1251,^[2] prenesel škofovski sedež v Videm
Gregor Montelongo 1251–1269^[2]
Filip Španheimski 1269–1273^[2]
Raimondo della Torre 1273–1299^[2]
Pietro Gerra 1299–1301^[2]
Ottobuono di Razzi 1302–1315^[2]
Gillo of Villalta 1315–1316
Cassono della Torre 1316–1318^[2]
Pagano della Torre 1319–1332^[2]
Bertrand od svetega Genezija 1334–1350^[2]
Nikolaj Luksemburški 1350–1358^[4]
Ludvik della Torre 1359–1365^[2]
Markvard Randeck 1365–1381^[2]
Filip II. iz Alençona 1381–1387^[2]
Ivan Sobieslav Moravski 1387–1394^[2]
Antonio I. Caetani 1394–1402^[2]
Anton II. Panciera 1402–1412^[2]
Anton III. da Ponte 1409–1418 (1409–1412 opposite patriarch)
Ludvik Teck 1412–1435 (Ludvik II ali Ludwig II Teck)^[2]
Ludvik Trevisan 1439–1465^[2]
Marko I. Barbo 1465–1491^[2]
Ermolaj I Barbaro 1491–1493^[2]
Nikolaj II Donati 1493–1497^[2]
Dominik Grimani 1498–1517^[2]
Marino Grimani 1517–1529^[2]
Marko II Grimani 1529–1533^[2]
Marino Grimani (drugič) 1533–1545^[2]
Janez VI Grimani 1545–1550^[2]
Daniel I Barbaro 1550–1570^[2]
Alojzij Giustiniani 1570–1585^[2]
Janezi VI Grimani (drugič) 1585–1593^[2]
Frančišek Barbaro 1593–1616^[2]
Ermolaj II. Barbaro 1616–1622^[2]
Anton IV. Grimani 1622–1628^[2]
Avguštin Gradenigo 1628–1629^[2]
Marko III. Gradenigo 1629–1656^[2]
Gerolamo Gradenigo 1656–1657^[2]
Janez VII. Dolfino 1657–1699^[2]
Dionizij Dolfino 1699–1734^[2]
Daniel II. kardinal Dolfino 1734–1751 (postal Videmski nadškof od 1752–1762)^[2]

Leta 1752 je bil sedež Patriarhata razdeljen med Videmsko nadškofijo in Goriško nadškofijo.

Naslovni nadškofi

Glavni članek: Naslovni Oglejski nadškofi.

Joseph Höffner (6. januar 1969 - 24. februar 1969)^[5]
Michele Cecchini (1969 - April 1989)
Marcello Costalunga (1990 - 2010)
Charles John Brown (2012 - trenutno)

Glej tudi

Reference

↑ Saint Hilary of Aquileia » Saints.SQPN.com
↑ ^2,00 ^2,01 ^2,02 ^2,03 ^2,04 ^2,05 ^2,06 ^2,07 ^2,08 ^2,09 ^2,10 ^2,11 ^2,12 ^2,13 ^2,14 ^2,15 ^2,16 ^2,17 ^2,18 ^2,19 ^2,20 ^2,21 ^2,22 ^2,23 ^2,24 ^2,25 ^2,26 ^2,27 ^2,28 ^2,29 ^2,30 ^2,31 ^2,32 ^2,33 ^2,34 ^2,35 ^2,36 ^2,37 ^2,38 ^2,39 ^2,40 ^2,41 ^2,42 ^2,43 ^2,44 ^2,45 ^2,46 ^2,47 ^2,48 ^2,49 ^2,50 ^2,51 ^2,52 ^2,53 ^2,54 ^2,55 ^2,56 »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.
↑ Sommer, Petr; Třeštík, Dušan; Žemlička, Josef (2009). Přemyslovci. Budování českého státu (v češčini). a kol. Praha: Nakladatelství Lidové noviny. str. 555. ISBN 978-80-7106-352-0.
↑ »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.; Predloga:BBKL
↑ Aquileia (Titular See) [Catholic-Hierarchy]

Zunanje povezave

The Patriarchate of Aquileia by GCatholic

[1] Saint Hilary of Aquileia » Saints.SQPN.com

[gcatholic1-2] 2,00 ^2,01 ^2,02 ^2,03 ^2,04 ^2,05 ^2,06 ^2,07 ^2,08 ^2,09 ^2,10 ^2,11 ^2,12 ^2,13 ^2,14 ^2,15 ^2,16 ^2,17 ^2,18 ^2,19 ^2,20 ^2,21 ^2,22 ^2,23 ^2,24 ^2,25 ^2,26 ^2,27 ^2,28 ^2,29 ^2,30 ^2,31 ^2,32 ^2,33 ^2,34 ^2,35 ^2,36 ^2,37 ^2,38 ^2,39 ^2,40 ^2,41 ^2,42 ^2,43 ^2,44 ^2,45 ^2,46 ^2,47 ^2,48 ^2,49 ^2,50 ^2,51 ^2,52 ^2,53 ^2,54 ^2,55 ^2,56 »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.

[3] Sommer, Petr; Třeštík, Dušan; Žemlička, Josef (2009). Přemyslovci. Budování českého státu (v češčini). a kol. Praha: Nakladatelství Lidové noviny. str. 555. ISBN 978-80-7106-352-0.

[4] »The Patriarchate of Aquileia«. Pridobljeno 14. februarja 2010.; Predloga:BBKL

[5] Aquileia (Titular See) [Catholic-Hierarchy]

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 Spodnji  '''Seznam oglejskih škofov in patriarhov''' nudi le časovni pregled. Za cerkveno zgodovino nadškofije v Ogleju glej [[Oglejski patriarhat]].
-Med Oglejskima konciloma leta [[Oglejski koncil, 553|553]] in [[Oglejski koncil, 698|698]] so nadškofje zavračali papeško nadoblast, kar je bil del njihove šizme [[Šizma treh poglavij| treh svetopisemskih poglavij]]. Ko so se spet podredili Rimu, so zadržali titulo [[patriarh]], ki so jo sprejeli med šizmo.
+Med Oglejskima konciloma leta [[Oglejski koncil, 553|553]] in [[Oglejski koncil, 698|698]] so nadškofje zavračali papeško nadoblast, kar je bil del njihove shizme [[Šizma treh poglavij| treh svetopisemskih poglavij]]. Ko so se spet podredili Rimu, so zadržali titulo [[patriarh]], ki so jo sprejeli med shizmo.
 Oglejski patriarhi so leta 1077 pridobili  [[Furlanska grofja|Furlansko grofijo]] in [[Kranjska marka|Kranjsko marko]] , leta 1209 pa še [[Mejna grofija Istra|Istrsko marko]]. Posvetno oblast na navedenih območjih so patriarhi postopno izgubili do prve polovice 15. stoletja. Njihovo ozemlje je prešlo pod  [[Beneška republika|Beneško republiko]], nekaj začasno pod Goriške grofe, večinoma pa pod Habsburžane.