Covid-19: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Jay Hodec (pogovor | prispevki)
2.237 urejanj
(Hmm, malo nerodno ubesedljeno ...)
Wayfarer (pogovor | prispevki)
805 urejanj
Vrstica 86: Vrstica 86:


=== Zgodnji ===
=== Zgodnji ===
Okuženi lahko 5–6 dni po okužbi razvijejo [[simptom|simptome]], kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />
Okuženi lahko 5-6 dni po okužbi razvijejo [[simptom|simptome]], kot so [[vročina]], [[kašelj]], [[vneto žrelo]] in [[bolečine v mišicah]] in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.<ref name=":17" />


Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anosmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>
Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja ([[anosmija]]) in okusa ([[ageusija]]), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.<ref>{{Navedi revijo|title=Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak|first4=Ahmad Reza|first9=Rafieh|last8=Mohebbi|first8=Alireza|last7=Jalessi|first7=Maryam|last6=Kamrava|first6=Seyed Kamran|last5=Kabir|first5=Ali|last4=Shamshiri|last3=Farhadi|url=https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.03.23.20041889v1|first3=Mohammad|last2=Asghari|first2=Ali Mohammad|last=Bagheri|first=Seyed Hamid Reza|language=en|doi=10.1101/2020.03.23.20041889|pages=2020.03.23.20041889|date=2020-03-27|journal=medRxiv|last9=Alizadeh}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Why are loss of smell and taste ‘symptoms of coronavirus’?|url=https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/coronavirus-symptoms-respiratory-anosmia-smell-taste-loss-ent-asymptomatic-a9418151.html|website=The Independent|date=2020-03-31|accessdate=2020-04-01|language=en}}</ref>

Redakcija: 11:39, 3. april 2020

Za druge pomene glej Koronavirus (razločitev).
Koronavirusna bolezen 2019
(COVID-19)
Sopomenke
  • Akutna respiratorna bolezen 2019-nCoV (prvotno poimenovanje)[1]
  • Nova koronavirusna pljučnica[2]
Simptomi in znaki
Specialnostinfektologija
Simptomivročina, kašelj, dispneja[3]
Zapletipljučnica, ARDS, odpoved ledvic
VzrokiSARS-CoV-2
Diagnostični postopkiPCR, slikovne preiskave
Zdravljenjesimptomatsko in podporno

Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19)[4] je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.[5] Širi se predvsem z respiratornimi kapljicami, ki jih okužene osebe ustvarjajo ob kašlju in kihanju.[6] Povprečna inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) znaša 5,5 dni; v skoraj vseh primerih se simptomi izrazijo do 12. dneva.[7] Širjenje je mogoče omejiti z umivanjem rok in drugimi higienskimi ukrepi.[8][9]

Okužba je pri nekaterih zelo blaga in simptomi se lahko sploh ne izrazijo, lahko pa se pojavijo (med drugim) vročina, kašelj, oteženo dihanje, bolečina v mišicah in utrujenost.[10] Okužba lahko napreduje v pljučnico in sindrom akutne dihalne stiske. Na voljo ni nobenega cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravljenja, poudarek je na lajšanju simptomov in podpornih ukrepih.[11]

Prvi primer COVID-19 je bil zaznan sredi novembra leta 2019 na Kitajskem.[12] Konec decembra 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizacija poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega izvora v Vuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubej na Kitajskem. Izbruh okužbe je bil 30. januarja 2020 proglašen za mednarodno pomembno grožnjo javnemu zdravju.[13] Zaradi globalnega širjenja okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 proglasila pandemijo.[14]

Javnozdravstvene organizacije priporočajo, da osebe, ki sumijo, da so okužene, nosijo kirurško obrazno masko in poiščejo zdravniško pomoč tako, da zdravnika pokličejo in ambulante ne obiščejo osebno.[15][16]

Znaki in simptomi

Pogostost simptomov[17]
Simptom Delež
Vročina 87,9 %
Kašelj (suh) 67,7 %
Utrujenost 38,1 %
Povečano izločanje sputuma 33,4 %
Zadihanost 18,6 %
Bolečine v mišicah ali sklepih 14,8 %
Vneto grlo 13,9 %
Glavobol 13,6 %
Mrzlica 11,4 %
Slabost ali bruhanje 5,0 %
Zaprt nos 4,8 %
Driska 3,7 %
Izkašljevanje krvi 0,9 %

Inkubacijska doba pri COVID-19 je 5,1 dni (srednja) oz. 5,5 dni (povprečna). Pri 97,5 % okuženih se znaki okužbe pojavijo v roku približno 12 dni. Manj kot 2,5 % okuženih je simptomatičnih v roku približno 2 dni.[18]

Potek okužbe COVID-19 je zelo raznolik in sega od zelo milih in asimptomatskih okužb do hudih in smrtonosnih obolenj. V večini primerov (okoli 80 %) gre za lažji potek bolezni.[19] Okužba COVID-19 običajno povzroča gripi podobne simptome.[20] Pogosti znaki okužbe so vročina, kašelj, zadihanost in težave z dihanjem.[21] Pri nekaterih bolnikih – še posebej tistih z določenimi dejavniki tveganja – se zaradi COVID-19 razvije huda oblika pljučnice.[20] Pri resnih okužbah je lahko prizadeto tudi delovanje organov izven dihalnega sistema.[19]

Zgodnji

Okuženi lahko 5-6 dni po okužbi razvijejo simptome, kot so vročina, kašelj, vneto žrelo in bolečine v mišicah in po telesu. Simptomi se ponavadi začnejo izboljševati po enem tednu od pričetka.[21]

Obstaja možnost da v nekaterih primerih okužba COVID-19 povzroči izgubo zmožnosti čutenja vonja (anosmija) in okusa (ageusija), potencialno kot izoliran simptom z odsotnostjo drugih znakov okužbe.[22][23]

Napredovanje

Pri manjšem številu obolelih pride za nastopom zgodnjih simptomov do poslabšanja, ponavadi se to zgodi 5–7 dni po pričetku simptomov. Pri teh bolnikih je pogostejše hujše kašljanje in zadihanost. V primerih takšnega poslabšanja se svetuje, da se bolnik obrne na svojega osebnega zdravnika.[21]

Pogostnost prebavnih simptomov (slabost in driska) ni jasna in je potencialno prisotna v 5–50 % primerov. Obstaja možnost, da se driska v nekaterih primerih pojavi že pred pojavom kašlja in vročine.[24]

Obstajajo dokazi, da do precejšnega poslabšanja obolenja običajno pride v 2. tednu bolezni z napredovanjem okužbe v spodnji del dihalnih poti.[25] Okužba lahko morda napreduje tudi navzdol po sluznici prebavnega traku in tako zato povzroča prebavne simptome.[26]

Resni

Pri zelo resnem poteku COVID-19 lahko pride do dihalne odpovedi, odpovedi ledvic, septičnega šoka in večorganske disfunkcije ali odpovedi ter smrti.[27][21]

Zapleti

Med hospitaliziranimi pacienti z COVID-19 poročajo o akutnih poškodbah srca,[28] možne so tudi sekundarne bakterijske okužbe.[28][29]

Klinične najdbe

Abnormalne stopnje jetrnih encimov so prisotne pri 20–30 % bolnikov s COVID-19. Prisoten je upad števila belih krvničk (levkocitov); zvišana stopnja belih krvničk je slab prognostični znak.[24] Zvišana stopnja d-dimera kaže na višje tveganje za smrt.[30]

Vzrok

COVID-19 povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, ki je zelo soroden virusu SARS.[1][5]

Prenašanje

SARS-CoV-2 se verjetno prenaša predvsem iz osebe na osebo. Do prenosa načeloma prihaja, ko je okužena oseba v neposredni bližini neokužene osebe (do okoli 2 m), z dihalnimi kapljicami, ki jih okužene osebe sproščajo med kašljanjem in kihanjem. Kužne kapljice lahko tako pristanjeno na obrazu neokuženih oseb ali pa jih neokužene osebe vdihnejo. Okužba se verjetno prenaša tudi tako, da se ljudje dotaknejo s kužnimi kapljicami kontaminiranih predmetov ali površin in nato kužne delce zanesejo v usta ali nos (in morda oči), a to verjetno ni glavni način širjenja COVID-19.[31] Obstaja tudi možnost, da se lahko okužba prenaša tudi prek aerosola v primeru daljše izpostavljenosti znotraj zaprtega prostora[32] in prek oralno-fekalne poti (potencialno tudi po prenehanju dihalnih znakov okužbe).[33]

Kužnost okužene osebe je verjetno sorazmerna z resnostjo obolenja (t.j. bolj kot je bolezen resna, bolj je tudi okužena oseba kužna). Kljub temu pa lahko bolezen verjetno okužene osebe prenašajo še preden se pri njih pojavijo prvi znaki okužbe.[31] Obstaja možnost, da okužbo prenašajo tudi osebe, ki nikoli ne razvijejo simptomov. Okužba se pretežno prenaša med družinskimi člani, zdravstvenimi delavci in ostalimi, ki so v neposrednem stiku z okuženimi.[32]

Dejavniki tveganja

Zaenkrat ni neposrednih dokazov, da bi kajenje tobaka povečevalo tveganje za samo okužbo z SARS-CoV-2.[34][35] Nekateri strokovnjaki kljub temu menijo, da je zaradi že znanih negativnih učinkov kajenja na dovzetnost za sorodne okužbe moč sklepati, da enako velja tudi za SARS-CoV-2.[34]

Patofiziologija

SARS-CoV-2 okuži celice dihalnega epitelija. Okužba z SARS-CoV-2 se običajno prične v nosu. Okužbe, ki so omejene na zgornja dihala imajo načeloma milejši potek, medtem ko širjenje okužbe navzdol po dihalnem drevesu v in pljuča naznanja resnejši potek. Dodatno poškodbo tkiva lahko povzroča imunski odziv na okužbo.[29][navedi vir]

Diagnoza

Glej tudi: COVID-19 testiranje

O smiselnosti testiranja presodi zdravnik na podlagi simptomov in epidemioloških podatkov. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Test se opravi v okoli 3 urah.[36] Pri hujših primerih so rezultati testiranja na voljo v 4 urah.[37]

Vzorec odvzame zdravnik, ki je obravnaval pacienta in odredil test. Vzorec je v laboratorij dostavljen s strani kurirjev ali reševalcev. Testiranje izvajajo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in Inštitut za mikrobiologijo in imuniologijo. Izsledki testa so posredovani zdravniku, ki je osebo obravnaval in pa koordinacijski laboratorijski skupini.[37]

Laboratorijske preiskave

rt-PCR

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča diagnosticiranje s pomnoževanjem genetskega materiala z uporabo rt-PCR metode in probami genetskega zaporedja virusa. Vzorce se lahko pridobi z nosnimi ali orofaringealnimi brisi, izkašljanim izmečkom, endotrahealnim aspiratom ali bronhoalveolarno lavažo. Vzorce je potrebno pred analizo hraniti pri 4 °C. V primeru pozitivnega prvotnega testa se priporoča ponovitev testiranja za potrditev okužbe.[32][38]

Serološki testi

Radiološke preiskave

Raziskavi učinkovitosti računalniške tomografije (CT) kot diagnostične metode pri odkrivanju COVID-19 sta ugotovili, da je CT prsnega koša izredno senzitivna metoda diagnoze COVID-19 in bi lahko zato služila kot standardna metoda za hitro diagnozo COVID-19.[39][40]

Raziskava radioloških (CT) najdb okuženih z COVID-19 je pokazala, da več kot polovica okuženih v času zgodnjega obolenja ne izkazuje abnormalnih najdb; radiološke najdbe postanejo vse pogostejše kasneje tekom poteka obolenja.[41]

Diferencialna diagnoza

Primerjava z gripo in prehladom[42]
Simptomi COVID-19 Gripa Prehlad
Kašelj pogosto pogosto redko
Vročina pogosto pogosto redko
Utrujenost pogosto pogosto včasih
Zasoplost pogosto redko redko
Nahod redko včasih pogosto
Kihanje redko redko pogosto
Boleče grlo včasih včasih pogosto
Glavobol včasih pogosto redko
Boleči udi včasih pogosto pogosto
Driska včasih včasih redko

Zgodnji simptomi COVID-19 so nespecifični. Potrebno je pretehtati širok nabor kužnih in nekužnih obolenj dihal. Morebitne virusne okužbe, podobne COVID-19, vključujejo: gripo (influenco) in okužbe z adenovirusi, parainfluenco, respiratornim sincicijskim virusom, humanim metapnevmovirusom in rinovirusom.[27]

Preprečevanje

Ukrepi namenjeni omejevanju širjenja okužbe COVID-19 se načeloma bistveno ne razlikujejo od ukrepov, ki so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužb dihal na sploh.[43]

Cepiv, ki bi preprečevala okužbo z SARS-CoV-2 za enkrat še ni na voljo za splošno uporabo.[27]

Javno zdravje

V času epidemij se svetuje izogibanje zaprtim prostorom, v katerih se hkrati zadržuje večje število ljudi. Takšni prostori naj se tudi redno zračijo. Svetuje se tudi redno čiščenje in razkuževanje predmetov in površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo (npr. kljuke, pulti, umivalniške pipe).[43][44] Razkuževanje zunanjih površin ni smortno, saj se površine hitro ponovno kontaminirajo, nakar virus na površinah tudi hitro propade. Prebivalcem se zato zgolj svetuje, da izogibajo dotikanju javnih površin (klopi, ograj, ročajev, bankomatov, zunanjih kluk, itd.) z rokami.[45][46]

Omejevanje socialnih stikov

Socialno distanciranje je namenjeno omejevanju stikov med ljudmi z namenom preprečevanja možnosti širjenja bolezni med epidemijo. Svetuje se, da ljudje med sabo v času epidemije vzdržujejo medosebno razdaljo večjo od 2 m. Za doseganje socialnega distanciranja so učinkoviti ukrepi, ki npr. prek odpovedi dogodkov omejujejo priložnosti za zbiranje večjega števila ljudi na majhnem območju (npr. športnih dogodkov, konferenc in festivalov). Drugi učinkoviti ukrepi so začasno zapiranje določenih ustanov (npr. knjižnic, šol in univerzitet, in verskih, športnih in kulturnih ustanov), izogibanje javnemu prevozu, izogibanje nenujnim potovanjem, izogibanje skupnemu druženju in poslopljem za druženje (lokali ipd.), delo in študij od doma ter vzdrževanje medosebnih stikov prek telekomunikacijskih naprav namesto osebnih stikov.[47][48] Dejavniosti izven bivalnih prostorov, ki ne vključujejo bližjega stika z novimi osebami (sprehajanje psa, telovadba, hojenje v naravo), so sprejemljive. Prav tako je sprejemljivo opravljanje nujnih opravil, kot so nakupi živil in zdravil; kljub temu se svetuje, da se takšna opravila izvaja čim redkeje (npr. z nakupovanjem večjih zalog živil) in da se med tem spoštuje higienska pravila.[48]

Pomembno je, da so v omejevanje socialnih stikov vključeni vsi in ne zgolj tisti z izrazito obolelostjo ali visokim tveganjem za resne okužbe, saj tisti z blagimi okužbami in tisti, ki ne vedo, da so okuženi, pripomorejo k hitrejšemu napredovanju širjenja, kar posredno ogrozi tudi vse ostale skupine (vključno z možno preobremenitvijo kapacitet zdravstvenega sistema).[48]

Osebna higiena

Svetuje se redno in skrbno umivanje rok z vodo in milom (še posebaj po brisanju nosu, kašljanju in kihanju ter obiskih javnih prostorov). Ko to ni mogoče, se priporoča uporabe namenskega razkužila za roke z najmanj 60 % vsebnosti alkohola. Ljudje naj se izogibajo dotikanju oči, nosa in ust, dokler si ne očistijo rok.[43][49]

Pred kašljanjem in kihanjem naj se nos in usta najprej pokrije z robčkom, ki se ga nato namudoma zavrže, ali pa se kašlja in kiha v zgornji del rokava (in ne v dlan).[43] Tako se prepreči, da bi kužne osebe s prek kašljanja in kihanja izločenimi kapljicami okužile ljudi ali predmete okoli sebe.[navedi vir]

Zaščitne maske

Za širšo javnost je med epidemijo odsvetovana splošna uporaba kirurških mask. Uporaba mask je priporočena za zdravstvene delavce. Prav tako je uporaba svetovana okuženim, da preprečujejo širjenje okužbe,[43][50] in tistim, ki skrbijo za okužene osebe.[51][52] Splošna uporaba namenskih mask lahko prav tako privede do pomanjkanja za zdravstvene delavce.[50] Uporaba mask med širšo javnostjo lahko v času epidemije privede do pomanjkanja mask. Uporabniki mask se morajo seznaniti z navodili za učinkovito uporabo mask.[52]

Obrazne maske s filtri in visoko stopnjo zaščite za razliko od kirurških mask uporabnike zaščitijo pred lebdečimi kužnimi delci,[53] za katere so zdravstveni delavci dovzetni zaradi potencialne dolgotrajne izpostavljenosti okuženim osebam znotraj zaprtih prostorov.[navedi vir] Ob pravilni uporabi prav tako preprečujejo prehajanje nefiltriranega zraka prek robov obrazne maske s filtri. Uporaba takih mask s filtri je priporočena zgolj za zdravstvene delavce v času opravljanja službene dolžnosti.[53]

Nenamenska zaščita iz tkanine

Učinkovitost nenamenskih zaščitnih mask iz tkanine pri preprečevanju okužbe COVID-19 ni znana.[54] Uporaba tkaninskih mask načeloma ni učinkovita za preprečevanje okužb pri uporabnikih.[55] Obrazna zaščita iz tkanine se v primerjavi z kirurškimi maskami bolj prepustna, se hitreje premoči, se uporablja dlje časa in je tako pri preprečevanju okužb uporabnikov manj učinkovita od kirurških mask.[56] V primeru pomankanja namenskih zaščitnih mask je zdravstvenim delavcem za zaščito priporočena uporaba šalov, rut ipd. Najbolje je, če se takšne maske uporablja skupaj s prozornim obraznim ščitom, ki obraz prekriva spredaj in ob straneh.[54]

Uporaba nenamenskih tkaninskih obraznih mask pri okuženih osebah do neke mere prestreže respiratorne kapljice in je zato lahko nekoliko učinkovita za preprečevanje širjenja okužb, a bistveno manj od namenskih kirurških mask.[57] Po drugi strani obstaja tveganje, da bi nenemenska zaščita celo povečevala tveganje za okužbo.[55]

Samoosamitev

Za tiste, ki sumijo na možno okužbo (npr. ker so bili izpostavljeni okuženim osebam), se priporoča samoosamitev v trajanju 14 dni. V tem času se bodo v primeru okužbe pojavili znaki. Oseba bo nato vedela, da je kužna.[58] Okužena oseba naj po pojavu simptomov ostane doma vsaj 7 dni (oz. dlje, če ima oseba po 7 dneh še vedno vročino). Sostanovalci okužene osebe naj se prav tako samoosamijo. Če oseba v samoosamitvi sobiva z osebo z dejavniki tveganja za resno okužbo (starejši, imunokompromitirani, osebe s kroničnimi boleznimi in nosečnice), se priporoča, da se slednja za čas trajanja samoosamitve začasno preseli v drugo bivališče, če je to mogoče.[59]

Osebe v samoosamitvi naj ostanejo na razdalji vsaj 2 m od sostanovalcev in se še posebaj izogibajo sostanovalcev z dejavniki tveganja za resno okužbo. Gospodinjstvo naj prosi za pomoč pri dobavi življenskih potrebščin znance, ki naj jih pustijo pred vrati bivališča in nemudoma odidejo (tj. jih ne izročajo osebno). V času samoosamitve naj se v bivališču ne gosti obiskovalcev. Osebe v samoosamitvi naj ne odhajajo v javnost.[59]

Zdravljenje

Za zdravljenje COVID-19 ni na voljno nobenega specifičnega protivirusnega zdravljenja.[27] Osebam z milejšimi oblikami bolezni COVID-19 se svetuje, da ostanejo doma. V primeru poslabšanja simptomov naj okuženi po telefonu poiščejo zdravniško pomoč.[60] Okuženi naj nemudoma poiščejo urgentno zdravniško pomoč v primeru urgentnih znakov, med katere med drugim spadajo: težave z dihanjem, neprekinjena bolečina ali pritisk v prsnem košu, pomodrele ustnice ali obraz, razvoj zmedenosti ali neodzivnost.[61]

Zdravila

Za zdravljenje COVID-19 se preučuje skoraj 70 različnih zdravil. Nekatera zdravila, ki so potencialno učinkovita pri COVID-19, se že uporabljajo za zdravljenje drugih bolezni. Nekatera zdravila bi lahko virusu preprečevala okužbo celic, saj se vežejo na komponente celic, ki jih virusi izrabljajo za vezavo in vstop v celico.[62]

Zaradi poskusov samozdravljenja okužbe COVID-19 je že več oseb umrlo ali utrpelo hude stranske učinke. Strokovnjaki zato ljudi svarijo pred poskusi samozdravljenja z eksperimentalnimi zdravili in izven navodil in nadzora zdravstvenih strokovnjakov.[63][64]

Lajšanje simptomov

Za simptomatsko zdravljenje COVID-19 se priporoča uporaba paracetamola.[65] Obstaja možnost, da bi lahko ibuprofen in nekatera sorodna nesteroidna protivnetna zdravila poslabševala potek COVID-19, a za to zaenkrat še ni dejanskih dokazov.[65][66]

Klorokin in hidroksiklorokin

Obstajajo dokazi, da sta zdravila klorokin in hidroksiklorokin učinkovita pri zdravljenju okužbe z SARS-CoV-2. Učinkovitost je bila ugotovljena v več manjših študijah na bolnikih.[67][68] Hidroksiklorokin je v klinični študiji na bolnikih z zmerno do srednje-resno boleznijo COVID-19 pospešil okrevanje, olajšal potek obolenja in potencialno preprečil napredovanje v hudo bolezensko stanje.[68] Obstajajo dokazi, da obstaja sinergetičen učinek ob hkratnemu jemanju hidroksiklorokina z azitromicinom,[67] ampak hkrati obstaja tveganje, da sta zdravila v kombinaciji še posebaj nevarna, ker lahko (še posebaj pri obolelih z COVID-19) privedejo do srčnega zastoja.[69] Čeprav so prvotne ugotovitve obetajoče, zaenkrat še ni zadostnih dokazov, da je splošna uporaba hidroksiklorokina za zdravljenje okuženih smotrna. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi določile, ali je takšno zdravljenje zares učinkovito in v kakšnih okoliščinah je smilselno.[70]

Kako hidroksiklorokin zdravi COVID-19 še ni znano. Laboratorijske raziskave so pokazale, da hidroksiklorokin omejuje sam vstop virusa v celice. A ker ima hidroksiklorokin tudi imunomodulatoren učinek, obstaja tudi možnost, da potek obolenja pri resnih primerih izboljša tako da prepreči škodljiv prekomeren imunski odziv na okužbo.[71]

Ostalo

Transfuzija s krvno plazmo oseb, ki so COVID-19 že preboleli in so zato v njihovi krvi prisotna protitelesa na SARS-CoV-2, se je v raziskavi manjšega obsega pokazala za potencialno učinkovito terapijo za bolnike s hudim potekom obolenja.[72]

Dihalna in hemodinamična podpora

Osebe s hudo boleznijo se načeloma zdravi s terapijo s kisikom. Mehanična respiracija je lahko potrebna v primerih motnje dihanja. Hemodinamična podpora je lahko potrebna v primeru septičnega šoka.[27]

Prognoza

Ocenjena umrljivost zaradi okužbe COVID-19 na osnovi podatkov o obolenju iz epidemije na Kitajskem je 3,5 %. Dejanska umrljivost je potencialno nižja, med 0,25–3,0 %. Umrljivost je verjetno odvisna od relativne sposobnosti nudenja primerne zdravstvene oskrbe posameznega zdravstvenega sistema.[73]

Posebne skupine

Starejši

Ostarelost je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za pogostejše smrtne izzide pri okužbi COVID-19.[74][75]

Osebe s pridruženimi obolenji

Sobolezni so prisotne pri mnogih primerih COVID-19 s smrtnim izzidom. Pomembne sobolezni, ki povečujejo tveganje za smrtni izzid, so: hipertenzija, sladkorna bolezen, koronarna srčna bolezen.[74][75] Sobolezni, ki potencialno povečujejo tveganje za hujši potek COVID-19 so: bolezni pljuč, rak, odpoved srca, cerebrovaskularna bolezen, bolezen ledvic, bolezen jeter, imunokompromitiranost in nosečnost.[76]

Moški

Obstajajo dokazi, da je potek COVID-19 pri moških bistveno resnejši kot pri ženskah kljub približno enakim stopnjam okužb. Potencialni razlogi za težji potek obolenja pri moških so spolno specifične razlike v imunskem odzivu (pri čemer je pri ženskah imunski odziv na sploh bolj krepek, kar se izkazuje tudi v bistveno višji stopnji avtoimunskih obolenj pri ženskah) in pa razlike v povprečnemu zdravstvenemu stanju med spoloma. Moški (še posebaj na Kitajskem) pogosteje kadijo. Med (kitajskimi) moškimi so pogostejša tudi kronična zdravstvena stanja (npr. sladkorna bolezen tipa 2 in hipertenzija), ki so povezana s slabšimi izzidi okužbe COVID-19. Ženske so prav tako bolj proaktivne pri iskanju zdravniške oskrbe; za primere pozne diagnoze resne bolezni COVID-19 je značilna višja umrljivost.[77]

Nosečnice

Zaradi fizioloških sprememb in sprememb imunskega sistema med nosečnostjo so lahko nosečnice bolj dovzetne za okužbe dihal in za težji potek obolenj, kar je bilo opaženo pri okužbah z ostalimi koronavirusi. Zaenkrat podatkov o tem, kako COVID-19 vpliva na nosečnost, še ni. Ni še zadosti podatkov, ali lahko pride do in utero okužbe ploda, a dosedanji podatki ne kažejo na to.[78]

Otroci

Otroci imajo zelo nizko stopnjo resnih okužb z COVID-19. Razlogi za to še niso jasni. Možno je, da je med otroci okužba največkrat zelo mila in se jih zato zelo redko testira. Obstaja tudi možnost, da se otroci zelo redko sploh okužijo.[79][80] Simptomi so pri otrokih blažji in nespecifični, opažena je bila tudi relativna odsotnost radioloških najdb patoloških sprememb na pljučih in patoloških sprememb na vzorcih krvi, urina in fekalij.[80]

Epidemiologija

Novo bolezen so prvič prepoznali decembra 2019 na Kitajskem. V Vuhanu v kitajski provinci Hubej so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic, pri katerih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. okužb dihal in potrdili okužbo z novim koronavirusom.[81] Večina takrat prepoznanih prvotnih primerov bolnikov so povezali z obiskom ribje veletržnice Huanan ter zato domnevali, da gre za zoonozo oziroma bolezen, ki je preskočila iz živali.[82] Novi virus so kasneje poimenovali SARS-CoV-2 in je zelo soroden koronavirusom, ki jih najdemo pri netopirjih[83] in luskavcih,[84] ter koronavirusu SARS-CoV, ki povzroča sars.[85] Najverjetneje virus izhaja iz netopirjev iz družine podkovnjakov, natančneje rodu Rhinolophus.[86]

Danes poznan prvi primer bolnika s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 je s 1. decembra 2019 in ni bil izpostavljen veletržnici Huanan ali kateremu drugemu bolniku iz prvotne skupine 40 bolnikov, pri katerih so najprej prepoznali novo koronavirusno bolezen.[87][88] Pri omenjeni prvotni skupini bolnikov so sicer potrdili povezavo z veletržnico Huanan, na kateri so se prodajale tudi žive živali, pri dveh tretjinah posameznikov.[87][89][90][91]

Bolezen se je širila in Svetovna zdravstvena organizacija je izbruh označila 30. januarja 2020 za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju.[92] V začetku širjenja epidemije se je število okuženih podvojilo vsakih sedem in pol dni.[93] V začetku in sredini januarja 2020 se je covid-19 razširil v druge kitajske province, k čemur so pripomogle tudi migracije ljudi zaradi praznovanja kitajskega novega leta.[94] 20. januarja 2020 so na Kitajskem poročali o okoli 140 novih bolnikih v enem dnevu, vključno z dvema primeroma v Pekingu in enim v Šenženu.[95] Skupno je bilo 20. januarja 2020 že prepoznanih 6.174 bolnikov s simptomi covida-19.[96]

Epidemija se je širila po svetu in 26. februarja 2020 je SZO poročala, da je bilo prvič zunaj Kitajske več primerov kot na Kitajskem; bolezen je posebej prizadela Italijo, Iran in Južno Korejo.[97]

SZO je COVID-19 11. marca 2020 uradno razglasila za pandemijo.[98]

Države

Slovenija

Glavni članek: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji.

Prvega bolnika s covidom-19 v Sloveniji so diagnosticirali 4. marca 2020, in sicer je šlo za moškega, ki se je prek Italije vrnil s potovanja po Maroku.[99][100]

Do 12. 3. 2020 so prepoznali že 12 primerov COVID-19 v Sloveniji, vsi primeri so bili uvoženi iz tujine. Kot ukrep za zajezitev širjenja bolezni so 7. 3. 2020 Sloveniji z odlokom prepovedali zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Do 9. marca so poročali o 23 primerih, 14 jih je bila uvoženih iz tujine, največ iz Italije.[101] Svet za nacionalno varnost je sprejel dodatne ukrepe proti širjenju bolezni, med drugim odlok, da se vsi športni dogodki in druge prireditve, na katerih je več kot 500 udeležencev, izvedejo brez gledalcev.[102] 11. marca je bilo po državi uradno potrjenih že 57 okužb, opravljenih pa je bilo 2270 testiranj.[103] Iz teh številk je razvidno da je samo v enem dnevu število obolelih naraslo za 23, kar je statistično največji dnevni prirast novookuženih do sedaj. Republika Slovenija je 12. marca, ko je število potrjenih primerov naraslo na 96, razglasilo stanje epidemije hitro nalezljive bolezni koronavirus oz. COVID-19.

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Gorbalenya, Alexander E. (11. februar 2020). »Severe acute respiratory syndrome-related coronavirus – The species and its viruses, a statement of the Coronavirus Study Group«. bioRxiv (v angleščini): 2020.02.07.937862. doi:10.1101/2020.02.07.937862. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  2. ↑ »国家卫生健康委关于新型冠状病毒肺炎暂命名事宜的通知«. 7. februar 2020. Pridobljeno 9. februarja 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) Symptoms«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni. Združene države Amerike. 10. februar 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. ↑ Svetovna zdravstvena organizacija (11. februar 2020). Novel Coronavirus (2019-nCoV): situation report, 22 (PDF) (poročilo). Svetovna zdravstvena organizacija.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Coronavirus disease named Covid-19«. BBC News (v angleščini). 11. februar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 11. februarja 2020. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  6. ↑ »2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (v angleščini). 11. februar 2020. Pridobljeno 18. februarja 2020.
  7. ↑ »NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals«. www.jwatch.org. Pridobljeno 17. marca 2020.
  8. ↑ »MOH | Updates on 2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Local Situation«. www.moh.gov.sg. Pridobljeno 11. februarja 2020.
  9. ↑ Health, Australian Government Department of (21. januar 2020). »Novel coronavirus (2019-nCoV)«. Australian Government Department of Health (v angleščini). Pridobljeno 11. februarja 2020.
  10. ↑ Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  11. ↑ »Prevention and Treatment«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). 9. avgust 2019. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2019. Pridobljeno 21. januarja 2020.
  12. ↑ Davidson, Helen (13. marec 2020). »First Covid-19 case happened in November, China government records show - report«. The Guardian (v angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 17. marca 2020.
  13. ↑ »Coronavirus Disease (COVID-19) - events as they happen«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2020.
  14. ↑ »WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic«. Medscape. Pridobljeno 17. marca 2020.
  15. ↑ CDC (11. februar 2020). »2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV)«. Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (v angleščini). Pridobljeno 15. februarja 2020.
  16. ↑ »Advice for public«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 15. februarja 2020.
  17. ↑ Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19). pp. 11–12. https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf. Pridobljeno 5 March 2020. 
  18. ↑ »NEJM Journal Watch: Summaries of and commentary on original medical and scientific articles from key medical journals«. www.jwatch.org. Pridobljeno 18. marca 2020.
  19. ↑ 19,0 19,1 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  20. ↑ 20,0 20,1 »COVID-19: What we know so far about the 2019 novel coronavirus«. www.uchicagomedicine.org (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 21,3 »Coronavirus«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  22. ↑ Bagheri, Seyed Hamid Reza; Asghari, Ali Mohammad; Farhadi, Mohammad; Shamshiri, Ahmad Reza; Kabir, Ali; Kamrava, Seyed Kamran; Jalessi, Maryam; Mohebbi, Alireza; Alizadeh, Rafieh (27. marec 2020). »Coincidence of COVID-19 epidemic and olfactory dysfunction outbreak«. medRxiv (v angleščini). str. 2020.03.23.20041889. doi:10.1101/2020.03.23.20041889.
  23. ↑ »Why are loss of smell and taste 'symptoms of coronavirus'?«. The Independent (v angleščini). 31. marec 2020. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  24. ↑ 24,0 24,1 »Joint GI Society Message on COVID-19«. American College of Gastroenterology (v angleščini). 15. marec 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  25. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  26. ↑ Belluck, Pam (12. marec 2020). »What Does the Coronavirus Do to the Body?«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  28. ↑ 28,0 28,1 Huang, Chaolin; Wang, Yeming; Li, Xingwang; Ren, Lili; Zhao, Jianping; Hu, Yi; Zhang, Li; Fan, Guohui; Xu, Jiuyang (15. februar 2020). »Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China«. The Lancet (v angleščini). Zv. 395, št. 10223. str. 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264.
  29. ↑ 29,0 29,1 »There Is a 'Tipping Point' Before Coronavirus Kills«. Bloomberg.com (v angleščini). 8. marec 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  30. ↑ »Risk Factors for Death From COVID-19 Identified«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  31. ↑ 31,0 31,1 CDC (17. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) - Transmission«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 Cascella, Marco; Rajnik, Michael; Cuomo, Arturo; Dulebohn, Scott C. (2020). StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 32150360.
  33. ↑ »Early GI Symptoms in COVID-19 May Indicate Fecal Transmission«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  34. ↑ 34,0 34,1 Lewis, Tanya. »Smoking or Vaping May Increase the Risk of a Severe Coronavirus Infection«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  35. ↑ Cai, Hua (11. marec 2020). »Sex difference and smoking predisposition in patients with COVID-19«. The Lancet Respiratory Medicine (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30117-X. ISSN 2213-2600. PMID 32171067.
  36. ↑ »Testiranje na okužbo s koronavirusom« (PDF).
  37. ↑ 37,0 37,1 »Delo laboratorijev ob testiranju na SARS-CoV-2« (PDF).
  38. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 19. marca 2020.
  39. ↑ Ai, Tao; Yang, Zhenlu; Hou, Hongyan; Zhan, Chenao; Chen, Chong; Lv, Wenzhi; Tao, Qian; Sun, Ziyong; Xia, Liming (26. februar 2020). »Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases«. Radiology. str. 200642. doi:10.1148/radiol.2020200642. ISSN 0033-8419.
  40. ↑ Li, Yan; Xia, Liming (4. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): Role of Chest CT in Diagnosis and Management«. American Journal of Roentgenology. str. 1–7. doi:10.2214/AJR.20.22954. ISSN 0361-803X.
  41. ↑ Bernheim, Adam; Mei, Xueyan; Huang, Mingqian; Yang, Yang; Fayad, Zahi A.; Zhang, Ning; Diao, Kaiyue; Lin, Bin; Zhu, Xiqi (20. februar 2020). »Chest CT Findings in Coronavirus Disease-19 (COVID-19): Relationship to Duration of Infection«. Radiology. str. 200463. doi:10.1148/radiol.2020200463. ISSN 0033-8419.
  42. ↑ »Yale New Haven Health | Influenza (Flu) vs Coronaviruses«. www.ynhhs.org. Pridobljeno 18. marca 2020.
  43. ↑ 43,0 43,1 43,2 43,3 43,4 »Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 | www.nijz.si«. www.nijz.si. Pridobljeno 12. marca 2020.
  44. ↑ »Navodila za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2«. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno 12. marca 2020.
  45. ↑ »Večer - Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek«. www.vecer.com. 31. marec 2020. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  46. ↑ »NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev«.
  47. ↑ »Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine«. www.hopkinsmedicine.org (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  48. ↑ 48,0 48,1 48,2 Mandavilli, Apoorva (16. marec 2020). »Wondering About Social Distancing?«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  49. ↑ CDC (17. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Prevention & Treatment«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2020.
  50. ↑ 50,0 50,1 CNN, Jacqueline Howard. »WHO stands by recommendation to not wear masks if you are not sick or not caring for someone who is sick«. CNN. Pridobljeno 31. marca 2020. {{navedi splet}}: |last= ima generično ime (pomoč)
  51. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  52. ↑ 52,0 52,1 »When and how to use masks«. www.who.int (v angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  53. ↑ 53,0 53,1 CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 1. aprila 2020.
  54. ↑ 54,0 54,1 CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. marca 2020.
  55. ↑ 55,0 55,1 »Cloth masks and mask sterilisation as options in case of shortage of surgical masks and respirators« (PDF).
  56. ↑ MacIntyre, C Raina; Seale, Holly; Dung, Tham Chi; Hien, Nguyen Tran; Nga, Phan Thi; Chughtai, Abrar Ahmad; Rahman, Bayzidur; Dwyer, Dominic E; Wang, Quanyi (22. april 2015). »A cluster randomised trial of cloth masks compared with medical masks in healthcare workers«. BMJ Open. Zv. 5, št. 4. doi:10.1136/bmjopen-2014-006577. ISSN 2044-6055. PMC 4420971. PMID 25903751.
  57. ↑ Davies, Anna; Thompson, Katy-Anne; Giri, Karthika; Kafatos, George; Walker, Jimmy; Bennett, Allan (2013-08). »Testing the efficacy of homemade masks: would they protect in an influenza pandemic?«. Disaster Medicine and Public Health Preparedness. Zv. 7, št. 4. str. 413–418. doi:10.1017/dmp.2013.43. ISSN 1938-744X. PMID 24229526. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  58. ↑ »Coronavirus, Social Distancing and Self Quarantine«. www.hopkinsmedicine.org (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  59. ↑ 59,0 59,1 »Stay at home advice - NHS«. nhs.uk (v angleščini). 28. februar 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  60. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  61. ↑ CDC (16. marec 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) – Symptoms«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  62. ↑ Zimmer, Carl (22. marec 2020). »Scientists Identify 69 Drugs to Test Against the Coronavirus«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  63. ↑ »Arizona death prompts warning against self-medication«. AP NEWS. 23. marec 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  64. ↑ »French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments«. France 24 (v angleščini). 31. marec 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  65. ↑ 65,0 65,1 »Stay at home advice - NHS«. nhs.uk (v angleščini). 28. februar 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  66. ↑ Fang, Lei; Karakiulakis, George; Roth, Michael (11. marec 2020). »Are patients with hypertension and diabetes mellitus at increased risk for COVID-19 infection?«. The Lancet Respiratory Medicine (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S2213-2600(20)30116-8. ISSN 2213-2600. PMID 32171062.
  67. ↑ 67,0 67,1 Gautret, Philippe; Lagier, Jean-Christophe; Parola, Philippe; Hoang, Van Thuan; Meddeb, Line; Mailhe, Morgane; Doudier, Barbara; Courjon, Johan; Giordanengo, Valérie (20. marec 2020). »Hydroxychloroquine and azithromycin as a treatment of COVID-19: results of an open-label non-randomized clinical trial«. International Journal of Antimicrobial Agents (v angleščini). str. 105949. doi:10.1016/j.ijantimicag.2020.105949. ISSN 0924-8579.
  68. ↑ 68,0 68,1 Chen, Zhaowei; Hu, Jijia; Zhang, Zongwei; Jiang, Shan; Han, Shoumeng; Yan, Dandan; Zhuang, Ruhong; Hu, Ben; Zhang, Zhan (31. marec 2020). »Efficacy of hydroxychloroquine in patients with COVID-19: results of a randomized clinical trial«. medRxiv (v angleščini). str. 2020.03.22.20040758. doi:10.1101/2020.03.22.20040758.
  69. ↑ »French watchdog warns of dangerous side effects of unproven COVID-19 treatments«. France 24 (v angleščini). 31. marec 2020. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  70. ↑ Lover, Andrew A. (27. marec 2020). »Quantifying treatment effects of hydroxychloroquine and azithromycin for COVID-19: a secondary analysis of an open label non-randomized clinical trial (Gautret et al, 2020)«. medRxiv (v angleščini). str. 2020.03.22.20040949. doi:10.1101/2020.03.22.20040949.
  71. ↑ Grady, Denise (1. april 2020). »Malaria Drug Helps Virus Patients Improve, in Small Study«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 2. aprila 2020.
  72. ↑ Shen, Chenguang; Wang, Zhaoqin; Zhao, Fang; Yang, Yang; Li, Jinxiu; Yuan, Jing; Wang, Fuxiang; Li, Delin; Yang, Minghui (27. marec 2020). »Treatment of 5 Critically Ill Patients With COVID-19 With Convalescent Plasma«. JAMA (v angleščini). doi:10.1001/jama.2020.4783.
  73. ↑ Wilson, Nick; Kvalsvig, Amanda; Barnard, Lucy Telfar; Baker, Michael G. »Early Release - Case-Fatality Risk Estimates for COVID-19 Calculated by Using a Lag Time for Fatality - Volume 26, Number 6—June 2020 - Emerging Infectious Diseases journal - CDC« (v angleščini). doi:10.3201/eid2606.200320. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  74. ↑ 74,0 74,1 Zhou, Fei; Yu, Ting; Du, Ronghui; Fan, Guohui; Liu, Ying; Liu, Zhibo; Xiang, Jie; Wang, Yeming; Song, Bin (11. marec 2020). »Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study«. The Lancet (v angleščini). Zv. 0, št. 0. doi:10.1016/S0140-6736(20)30566-3. ISSN 0140-6736. PMID 32171076.
  75. ↑ 75,0 75,1 »Risk Factors for Death From COVID-19 Identified«. Medscape. Pridobljeno 18. marca 2020.
  76. ↑ CDC (11. februar 2020). »Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)«. Centers for Disease Control and Prevention (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  77. ↑ Rabin, Roni Caryn (20. februar 2020). »Why the Coronavirus Seems to Hit Men Harder Than Women«. The New York Times (v angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 18. marca 2020.
  78. ↑ »Koronavirus - pogosta vprašanja in odgovori | www.nijz.si«. www.nijz.si. Pridobljeno 18. marca 2020.
  79. ↑ Perry, Lauren. »Kids and COVID-19: What Parents Should Know«. Yale School of Medicine (v angleščini). Pridobljeno 18. marca 2020.
  80. ↑ 80,0 80,1 Xu, Yi; Li, Xufang; Zhu, Bing; Liang, Huiying; Fang, Chunxiao; Gong, Yu; Guo, Qiaozhi; Sun, Xin; Zhao, Danyang (13. marec 2020). »Characteristics of pediatric SARS-CoV-2 infection and potential evidence for persistent fecal viral shedding«. Nature Medicine (v angleščini). str. 1–4. doi:10.1038/s41591-020-0817-4. ISSN 1546-170X.
  81. ↑ https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov, Portal GOV. SI, Koronavirus COVID-19, vpogled: 9. 3. 2020.
  82. ↑ Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology Team (17. februar 2020). »The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) in China«. Zhonghua Liu Xing Bing Xue Za Zhi = Zhonghua Liuxingbingxue Zazhi (v kitajščini). 41 (2): 145–151. doi:10.3760/cma.j.issn.0254-6450.2020.02.003. PMID 32064853.
  83. ↑ Perlman S (Januar 2020). »Another Decade, Another Coronavirus«. New England Journal of Medicine. 382 (8): 760–62. doi:10.1056/NEJMe2001126. PMID 31978944.
  84. ↑ Wong, MC; Cregeen, SJJ; Ajami, NJ; Petrosino, JF (Februar 2020). »Evidence of recombination in coronaviruses implicating pangolin origins of nCoV-2019«. bioRxiv 939207. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč); Preveri |biorxiv= value (pomoč); Prezrt neznani parameter |name-list-format= (predlagano je |name-list-style=) (pomoč)
  85. ↑ »Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission beyond China – fourth update« (PDF). European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC). 14. februar 2020. Pridobljeno 8. marca 2020.
  86. ↑ »Transmission of Covid-19 may have begun in November«. Fiocruz.
  87. ↑ 87,0 87,1 Huang C, Wang Y, Li X, in sod. (Februar 2020). »Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China«. Lancet. 395 (10223): 497–506. doi:10.1016/S0140-6736(20)30183-5. ISSN 0140-6736. PMID 31986264. Prosto dostopno
  88. ↑ Wang, Chen; Horby, Peter W.; Hayden, Frederick G.; Gao, George F. (24. januar 2020). »A novel coronavirus outbreak of global health concern«. The Lancet. 395 (10223): 470–473. doi:10.1016/S0140-6736(20)30185-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986257. Prosto dostopno
  89. ↑ Joseph, Andrew (24. januar 2020). »New coronavirus can cause infections with no symptoms and sicken otherwise healthy people, studies show«. STAT. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 27. januarja 2020.
  90. ↑ Chan, Jasper Fuk-Woo; Yuan, Shuofeng; Kok, Kin-Hang; To, Kelvin Kai-Wang; Chu, Hin; Yang, Jin; Xing, Fanfan; Liu, Jieling; Yip, Cyril Chik-Yan; Poon, Rosana Wing-Shan; Tsoi, Hoi-Wah (24. januar 2020). »A familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel coronavirus indicating person-to-person transmission: a study of a family cluster«. The Lancet. 0 (10223): 514–523. doi:10.1016/S0140-6736(20)30154-9. ISSN 0140-6736. PMID 31986261. Prosto dostopno
  91. ↑ Schnirring, Lisa (25. januar 2020). »Doubts rise about China's ability to contain new coronavirus«. CIDRAP. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2020. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  92. ↑ »Statement on the second meeting of the International Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the outbreak of novel coronavirus (2019-nCoV)«. World Health Organization. 30. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  93. ↑ Li, Qun; Guan, Xuhua; Wu, Peng; Wang, Xiaoye; Zhou, Lei; Tong, Yeqing; Ren, Ruiqi; Leung, Kathy S. M.; Lau, Eric H. Y.; Wong, Jessica Y.; Xing, Xuesen (29. januar 2020). »Early Transmission Dynamics in Wuhan, China, of Novel Coronavirus-Infected Pneumonia«. The New England Journal of Medicine. doi:10.1056/NEJMoa2001316. ISSN 1533-4406. PMID 31995857. Prosto dostopno
  94. ↑ WHO-China Joint Mission (16.–24. 2. 2020). »Report of the WHO-China Joint Mission on Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)« (PDF). World Health Organization. Pridobljeno 8. 3. 2020. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  95. ↑ »China confirms sharp rise in cases of SARS-like virus across the country«. 20. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2020. Pridobljeno 20. januarja 2020.
  96. ↑ Team, The Novel Coronavirus Pneumonia Emergency Response Epidemiology (1. februar 2020). »The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020«. China CDC Weekly. 2 (8): 113–122 – prek weekly.chinacdc.cn.
  97. ↑ »WHO Director-General's opening remarks at the mission briefing on COVID-19 – 26 February 2020«. World Health Organization. 26. februar 2020.
  98. ↑ Siddique (now), Haroon; Topping, Alexandra; Weaver, Matthew; Zhou, Naaman; Wahlquist (earlier), Calla; Mohdin, Aamna; Borger, Julian (11. marec 2020). »Coronavirus live updates: WHO says Covid-19 is pandemic«. The Guardian (v angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 11. marca 2020.
  99. ↑ »Prvi potrjen primer okužbe pri nas: moški, star okrog 60 let, ki je priletel iz Maroka«. Pridobljeno 9. marca 2020..
  100. ↑ https://www.sta.si/2735037/v-sloveniji-potrjen-prvi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom, vpogled: 9. 3. 2020.
  101. ↑ https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov, vpogled: 9. 3. 2020.
  102. ↑ https://www.gov.si/novice/2020-03-09-svet-za-nacionalno-varnost-sprejel-ukrepe-za-zajezitev-sirjenja-koronavirusa/, vpogled: 9. 3. 2020.
  103. ↑ Objava vlade RS na socialnem omrežju Twitter, vpogled 11. 3. 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Covid-19&oldid=5301844«