Anthony Collins: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 1.006 zlogov ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
m
m
{{Infobox philosopher|region=Zahodna filozofija|death_place=London, Anglija|notable_ideas=|influenced=|influences=[[John Locke]]|religion=[[Deizem]]|main_interests=[[zgodovina]], [[teologija]]|school_tradition=|nationality=[[angleško]]|death_date={{Death date and age|1729|12|13|1676|6|21|df=yes}}|era=[[Moderna filozofija]]|birth_place=[[Heston]], near [[Hounslow]], [[Middlesex]], England|birth_date={{Birth date|1676|6|21|df=yes}}|signature=|name=Anthony Collins|caption=|alt=|image=AnthonyCollins.jpg|spouse={{ unbulleted list | Martha Child (poročena 1698–1703) | Elizabeth Wrottesley (poročena 1724–1729) }}}}
{{v delu}}
'''Anthony Collins''', [[Angleži|angleški]] [[filozof]], * [[21. junij]] [[1676]], [[Heston]], [[Middlesex|Grofija Middlesex]], [[Anglija]], † [[13. december]] [[1729]], [[London]].
 
Velja za enega vodilnih predstavnikov [[deizem|deizma]] prve polovice 18. stoletja.
== POMEN ==
Je angleški filozof, predstavnik svobodomiselnosti, [[Deizem|deizma]] in [[Materializem|materializma]], ki je bil skupaj z Johnom Tolandom najpomembnejši član kroga radikalnih svobodomislecev v prvih treh desetletjih 18. stoletja.
 
== ŽIVLJENJEŽivljenje ==
Collins se je rodil v Hestonu blizu Houslow v Middlesex, Anglija v družini odvetnikov. Obiskoval je [[Eton College]] in [[Kapela Kraljevega kolidža, Cambridge|King's College]], [[CambridgeUniverza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Nato je študiral pravo na Middle Temple, vendar ga to ni zanimalo. Leta 1698 se je poročil z Martho Child;, hčerko premožnega londonskega trgovca, ki je umrla med drugim porodom leta 1703. Po smrti sina se je leta 1724 ponovno poročil z Elizabeth Wrottesley, s katero je imel dve hčerki. Oče mu je podaril posestvo v [[Essex (grofija)|Essexu]], kjer je spoznal filozofa [[John Locke|Johna Locka]], s katerim si je dopisoval o različnih filozofskih temah in je ta nanj tudi pomembno vplival. Kasneje se je tam ustalil in služil kot komisar za davke in nato okrožni blagajnik. Veljal je za ljubitelja knjig in je imel eno takrat največjih knjižnic s 6906 knjigami, predvsem s področja zgodovine, [[Filozofija|filozofije]] in [[Teologija|teologije]]. Umrl je leta 1729 zaradi žolčnih kamnov.
 
V enem od svojih pisem Collinsu je [[John Locke|Locke]] napisal: “ Verjemite, moj dobri prijatelj, ljubiti resnico za voljo resnice, je glavni del človekove popolnosti na tem svetu in seme vseh drugih vrlin; in če se ne motim, je imaš ti toliko, kot je še nisem srečal v komerkoli ”.
 
== DELODelo ==
Večina njegovih del je bilo objavljenih anonimno. V njih se je ukvarjal z [[Determinizem|determinizmom]], zavestjo, [[Svobodna volja|svobodno voljo]], svobodomiselnostjo in kritiziral cerkevCerkev. Njegova osrednja strast je razum, zlasti v povezavi z [[Religija|religijo]]. Collinsa je motivirala nenaklonjenost do verskega preganjanja in vprašanja glede [[Verska svoboda|verske svobode]] so pogosto prisotna v njegovih delih. Ta je mogoče razdeliti na tista, ki so predvsem filozofska, in tista, ki so bolj ozko religiozna, vendar so povezave med njimi jasne. Nanj so pomembno vplivale ideje [[Thomas Hobbes|Hobbesa]], [[Baruch Spinoza|Spinoze]], Bayla in [[JohnPierre LockeBayle|LockaBayla]] in Locka.
 
V svojem delu ''“AnEsej o uporabi človeškega razuma'' (An Essay concerning the Use of Reason”''Reason), ki je izšlo leta 1707 se Collins ukvarja z [[Determinizem|determinizmom]] in [[Svobodna volja|svobodno voljo]], pri tem je narava človekovih odločitev in dejanj osrednja za razpravo. Vrsta [[Determinizem|determinizma]], ki ga zagovarja Collins, izhaja iz njegovega materialističnega, empiričnega in naturalističnega prikaza zavesti. Collins pravi, da sta zavedno iskanje užitka in izogibanje bolečinam najosnovnejši motiv delovanja, zato so zavestna bitja obdarjena z željo po sreči. Meni tudi, da če je določeno vedenje živali, mora to veljati tudi za ljudi. Zavrača človekovo [[Svobodna volja|svobodno voljo]], saj pravi, da so vse stvari, vključno z izbiro ljudi, določene v njihovih vzrokih in jih kot takšne lahko predvideva vsevedni [[Bog]].
 
Collins je zagovarjal stališče imenovano nujnost (necessitarianism), ki zanika vse ostale možnosti in pravi, da obstaja le en, obstoječ svet. Leta 1717 je objavil delo ''A Philosophical Enquiry Concerning Human Liberty'', v katerem zavrača [[Svobodna volja|svobodno voljo]], in je eno ključnih del, ki zagovarja deterministično stališče.
 
V del ''“Arazprava o svobodi mišljenja'' (A Discourse of Freethinking, occasioned by the Rise and Growth of a Sect called Freethinkers”''Freethinkers) izdanem leta 1713 Collins zagovarja [[svobodomiselnost]]. Gre za filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam in tradicionalnim stališčem ali [[DogmaVerska (razločitev)resnica|dogmam]], ter da mora resnica temeljiti le na [[izkustvu|empirizmu]], [[Razum|razumu]] in [[Logika|logiki.]] Verjame, da je svobodno razmišljanje pravica, ki je ni mogoče in ne sme biti omejena, saj je edino sredstvo za spoznavanje resnice. To prispeva k blaginji družbe, in jo [[Biblija]] ne samo dovoljuje, ampak tudi spodbuja. Trdi tudi, da prva uvedba [[Krščanstvo|krščanstva]] in uspeh vseh misijonskih podvigov vključujeta [[svobodomiselnost]] spreobrnjenih.
 
Collins je bil kritik hierarhije Angelikanske[[Anglikanstvo|Anglikanske Cerkve]]. V delu ''Historični in kritični esej o 39. členih Anglikanske Cerkve'' (An Historical and Critical Essay on the Thirty Nine Articles of the Church of England'', 1724), Collins med drugim podrobno preuči zgodovino “20. člena” in trdi, da gre za ponaredbo. Če bi bilo to res, cerkevCerkev ne bi imela avtoritete in pristojnosti za verske obrede. Collins meni, da bi bilo bistvo pravična [[Religija|religije]], ki omogoča vsakemu človeku lastno zavest, ki jo lahko uporabi in sledi svoji presoji v povezavi z razumevanjem in sledenjem svetega pisma.
 
=== KORESPONDENCADopisovanje MEDmed COLLLINSOMCollinsom INin CLARKOMClarkom ===
Med Collinsom in angleškim filozofom [[Samuel Clarke|Samuelom Clarkom]], ki je bil del [[Isaac Newton|Newtonovega]] kroga, je prišlo do razprave o naravi zavesti. Glavni poudarek dopisovanja je bila možnost materialistične teorije uma. Collins je zagovarjal materialistični položaj, medtem ko je [[Samuel Clarke|Clarke]] nasprotoval takemu mnenju in trdil, da se morata um in zavest ločiti od [[Materija|materije]]. V korespondenci sta se spraševala tudi o izvoru zavesti, osebni identiteti, [[Svobodna volja|svobodni volji]] in [[Determinizem|determinizmu]].
 
V sklopu razprave so nastala naslednja dela:
o An Answer to Mr. Clarke's Third Defence of His Letter to Mr. Dodwell, 1708
 
== DELADela ==
o An Essay Concerning the Use of Reason, 1707
 
Opomba: Nobeno njegovo delo ni bilo prevedeno v slovenščino.
 
== LITERATURALiteratura ==
o Anthony Collins. online. Wikipedia, the free encyclopedia. 25. nov. 2019; 17.00. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://en.wikipedia.org/wiki/Anthony_Collins</nowiki>
 
o Anthony Collins. online. Standford Encyclopedia of Philosophy. 26. nov. 2019; 17.55. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://plato.stanford.edu/entries/collins/#ColRel</nowiki>
 
o The Correspondence of Samuel Clarke and Anthony Collins, 1707-08. online. Broadview press. 26. nov. 2019; 18.30. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://broadviewpress.com/product/the-correspondence-of-samuel-clarke-and-anthony-collins-1707-08/#tab-description</nowiki>
 
o Samuel Clarke. online. Wikipedia, the free encyclopedia. 27. nov. 2019; 19.00. Dostopno na naslovu: [[Samuel Clarke#Korespondenca z Anthonyjem Collinsom|https://sl.wikipedia.org/wiki/Samuel_Clarke#Korespondenca_z_Anthonyjem_Collinsom]]
 
o Anthony Collins. online. Encyclopedia Britannica. 28. nov. 2019; 20.30. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.britannica.com/biography/Anthony-Collins</nowiki>
 
== VIRI ==
o Svobodomiselnost. online. Wikipedia, the free encyclopedia. 26. nov. 2019; 18.40. Dostopno na naslovu: [[Svobodomiselnost|https://sl.wikipedia.org/wiki/Svobodomiselnost]]
 
o Freethought. online. Wikipedia, the free encyclopedia. 26. nov. 2019; 18.40. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://en.wikipedia.org/wiki/Freethought</nowiki>
 
o Necessitarianism. online. Wikipedia, the free encyclopedia. 26. nov, 2019; 18.35. Dostopno na naslovu: <nowiki>https://en.wikipedia.org/wiki/Necessitarianism</nowiki>

Navigacijski meni