Zemljin polmer: Razlika med redakcijama
m Severni tečaj z veliko |
m Eratosten/Posidonij |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7. |
Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7. |
||
Premer Zemlje je izračunal [[Eratosten]] okoli leta [[240 pr. n. št.]]. Njegovo vrednost je uporabljal tudi [[Posidonij]] okoli sto let kasneje. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 17:38, 17. september 2004
Zemljin polmer je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini. Zemlja ni popolna krogla in je na obeh polih sploščena, ob ravniku pa izbočena. Njena pravilnejša oblika je znana kot sploščen sferoid (oziroma sploščen rotacijski elipsoid). Njena še natančnejša oblika se imenuje geoid. Nekrogelna oblika Zemlje pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.
Oblika Zemlje - pretirano
Zemljin polarni polmer, oziroma polmer ob poldnevniku, je razdalja od njenega središča do Severnega ali Južnega tečaja in znaša približno 6356,78 km.
Zemljin ekvatorski polmer je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša približno 6378,14 km.
Zemljin srednji polmer je približno 6371,3 km. To je srednja vrednost vseh razdalj točk na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:
kjer je S površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.
Včasih uporabljajo Zemljin polmer kot enoto za dolžino. Še posebej v astronomiji in geologiji in ga označujejo z rZ (v tujih virih z RE). Tako je na primer astronomska enota, razdalja do Sonca, enaka 23.480 rZ, srednja razdalja do Lune 60 rZ in razmerje njunih velikosti rZ/rL=16,7.
Premer Zemlje je izračunal Eratosten okoli leta 240 pr. n. št.. Njegovo vrednost je uporabljal tudi Posidonij okoli sto let kasneje.