Vasko Simoniti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Pv21 (pogovor | prispevki)
7.856 urejanj
mBrez povzetka urejanja
IP 213 (pogovor | prispevki)
17.898 urejanj
+
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 4: Vrstica 4:


== Znanstvena kariera ==
== Znanstvena kariera ==
Leta [[1977]] je diplomiral na Oddelku za zgodovino [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je [[1989]] tudi [[doktorat|doktoriral]]. Po kratkem delu v državni upravi se je leta [[1981]] zaposlil na Filozofski fakulteti kot [[asistent]]. Leta [[1989]] je bil izvoljen za [[docent]]a, leta [[1994]] za [[izredni profesor|izrednega]] in leta [[2000]] za [[redni profesor|rednega profesorja]] za [[zgodovina|zgodovino]] [[novi vek|novega veka]].
Leta 1977 je diplomiral na Oddelku za zgodovino [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je 1989 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Po kratkem delu v državni upravi se je leta 1981 zaposlil na Filozofski fakulteti kot [[asistent]]. Leta 1989 je bil izvoljen za [[docent]]a, leta 1994 za [[izredni profesor|izrednega]] in leta 2000 za [[redni profesor|rednega profesorja]] za [[zgodovina|zgodovino]] [[novi vek|novega veka]].


Raziskuje [[zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] v času od [[16. stoletje|16.]] do [[18. stoletje|18. stoletja]], predvsem problematiko [[turški vpadi|turških vpadov]] in obrambe pred njimi, vprašanja [[zgodovinopisje|zgodovinopisja]] in polpretekle zgodovine. S [[Peter Štih|Petrom Štihom]] je napisal novejšo poljudnoznanstveno ''[[Slovenska zgodovina do razsvetljenstva|Slovensko zgodovino do razsvetljenstva]]'', ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Skupaj z [[Drago Jančar|Dragom Jančarjem]] pa je pripravil odmevno razstavo in zbornik ''Temna stran meseca'', o značilnostih avtoritarne vladavine v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].
Raziskuje [[zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] v času od 16. do 18. stoletja, predvsem problematiko [[turški vpadi|osmanskih vpadov]] in obrambe pred njimi, vprašanja [[zgodovinopisje|zgodovinopisja]] in polpretekle zgodovine. S [[Peter Štih|Petrom Štihom]] je napisal novejšo poljudnoznanstveno ''[[Slovenska zgodovina do razsvetljenstva|Slovensko zgodovino do razsvetljenstva]]'', ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Skupaj z [[Drago Jančar|Dragom Jančarjem]] pa je pripravil odmevno razstavo in zbornik ''Temna stran meseca'', o značilnostih avtoritarne vladavine v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].


==Politična kariera==
==Politična kariera==
V politiko je aktivno vstopil s kandidaturo na [[Državni zbor Republike Slovenije|državnozborskih]] volitvah leta 2000, uveljavil se je kot vodja kampanje [[Barbara Brezigar|Barbare Brezigar]] na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 2002, leta 2004 je bil med ustanovnimi člani [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]], od leta 2004 do 2008 pa je bil [[minister za kulturo Republike Slovenije|minister za kulturo]] v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Je član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], dejaven je tudi v Zboru za republiko in je bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred [[referendum o arbitražnem sporazumu|referendumu o arbitražnem sporazumu]] o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.<ref>http://www.zborzarepubliko.si/arhiv/13-spomenica-v-zvezi-z-arbitranim-sporazumom</ref>
V politiko je aktivno vstopil s kandidaturo na [[Državni zbor Republike Slovenije|državnozborskih]] volitvah leta 2000, uveljavil se je kot vodja kampanje [[Barbara Brezigar|Barbare Brezigar]] na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 2002, leta 2004 je bil med ustanovnimi člani [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]], od leta 2004 do 2008 pa je bil [[minister za kulturo Republike Slovenije|minister za kulturo]] v vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Z nastopom nove vlade Janeza Janše marca 2020 je znova postal minister za kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/2020/dr-vasko-simoniti-minister-za-kulturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-03-13|language=sl}}</ref>
Je član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], dejaven je tudi v Zboru za republiko in je bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred [[referendum o arbitražnem sporazumu|referendumu o arbitražnem sporazumu]] o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.<ref>http://www.zborzarepubliko.si/arhiv/13-spomenica-v-zvezi-z-arbitranim-sporazumom</ref>


==Zasebno življenje==
==Zasebno življenje==

Redakcija: 18:43, 15. marec 2020

Vasko Simoniti
Portret
Minister za kulturo
Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
8. marec 2019
PredhodnikZoran Poznič
Na položaju
3. december 2004 – 7. november 2008
PredhodnikAndreja Rihter
NaslednikMajda Širca
Osebni podatki
Rojstvo23. marec 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (73 let)
Ljubljana
Narodnostslovenska
Politična strankaSlovenska demokratska stranka
Pokliczgodovinar, politik

Vasko Simoniti, slovenski zgodovinar in politik, * 23. marec 1951, Ljubljana

Je aktualni minister za kulturo RS.[1]

Znanstvena kariera

Leta 1977 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je 1989 tudi doktoriral. Po kratkem delu v državni upravi se je leta 1981 zaposlil na Filozofski fakulteti kot asistent. Leta 1989 je bil izvoljen za docenta, leta 1994 za izrednega in leta 2000 za rednega profesorja za zgodovino novega veka.

Raziskuje slovensko zgodovino v času od 16. do 18. stoletja, predvsem problematiko osmanskih vpadov in obrambe pred njimi, vprašanja zgodovinopisja in polpretekle zgodovine. S Petrom Štihom je napisal novejšo poljudnoznanstveno Slovensko zgodovino do razsvetljenstva, ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Skupaj z Dragom Jančarjem pa je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.

Politična kariera

V politiko je aktivno vstopil s kandidaturo na državnozborskih volitvah leta 2000, uveljavil se je kot vodja kampanje Barbare Brezigar na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 2002, leta 2004 je bil med ustanovnimi člani Zbora za republiko, od leta 2004 do 2008 pa je bil minister za kulturo v vladi Janeza Janše. Z nastopom nove vlade Janeza Janše marca 2020 je znova postal minister za kulturo.[2]

Je član Slovenske demokratske stranke, dejaven je tudi v Zboru za republiko in je bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred referendumu o arbitražnem sporazumu o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.[3]

Zasebno življenje

Vasko Simoniti je poročen s televizijsko novinarko Alenko Zor Simoniti, je brat diplomata Iztoka Simonitija in sin skladatelja ter dirigenta Rada Simonitija.

Dela

  • Vasko Simoniti, Turki so v deželi že : Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje, 1990;
  • Vasko Simoniti, Vojaška organizacija v 16. stoletju na Slovenskem. Ljubljana, 1991;
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana, Celovec, [1995];
  • Vasko Simoniti, »Die Wüstungen im 14. und 15. Jahrhundert mit besonderer Berücksichtigung des slowenischen Gebietes«. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 103, št. 1/2 (1995) 44-55;
  • Vasko Simoniti, »'La paura dei turchi' nel'400 e nel'500 presso gli sloveni : un fattore di aggregazione«. Annali del Dipartimento di studi dell'Europa orientale : Sezione storico-politico-sociale 13/14 (1997), 67-93;
  • Vasko Simoniti, »Migrationsprozesse im slowenischen Raum im 16. und 17. Jahrhundert«. V Verfestigungen und Änderungen der ethnischen Strukturen im pannonischen Raum von 1526-1790, ur. Neven Budak in Božena Vranješ Šoljan. Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, 28. Zagreb, 2000, 22-41;
  • Vasko Simoniti, Fanfare nasilja. Razprave in eseji. Ljubljana, 2003;
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Slovenska povijest do prosvjetiteljstva. Povijesna knjižnica, 5. Nova dop. izd. Zagreb, 2004.
  • Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte : Gesellschaft - Politik - Kultur. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-241-375-0

E-knjige

Opombe

  1. ↑ »dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 13. marca 2020.
  2. ↑ »dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 13. marca 2020.
  3. ↑ http://www.zborzarepubliko.si/arhiv/13-spomenica-v-zvezi-z-arbitranim-sporazumom

Glej tudi


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vasko_Simoniti&oldid=5292751«