Dimitrij Ivanovič Mendelejev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 24: Vrstica 24:
}}
}}


'''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]], Ruski imperij (sedaj Rusija). a világ leghülyébb embere
'''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]], Ruski imperij (sedaj Rusija).


<br />
<br />

Redakcija: 14:53, 2. marec 2020

Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Portret
Izvirno imeДмитрий Иванович Менделеев
RojstvoДмитрій Ивановичъ Менделѣевъ
8. (20.) februar 1834[1][2][3]
Tobolsk, Tobolsk Governorate[d], Ruski imperij[1][4][…]
Smrt20. januar (2. februar) 1907[1][5][6] (72 let)
Sankt Peterburg, Sanktpeterburška gubernija[d], Ruski imperij[5][4][…]
NarodnostRusija ruska
Področjakemija, fizika
Alma materUniverza v Sankt Peterburgu
Znani študentiDimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov
Poznan potabela periodnega sistema elementov
Pomembne nagradeDavyjeva medalja (1882)
Copleyjeva medalja (1905)
ZakonecFeozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871)
Ana Ivanovna Popova (1882)
StaršiIvan Pavlovič Mendelejev
Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva)
Podpis

Dimitrij Ivanovič Mendelejev [dimítrij ivánovič mendeléjev] (rusko Дми́трий Ива́нович Менделе́ев), ruski kemik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).


Življenje in delo

Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester – točnega števila ni. Svojo mater je naravnost oboževal, saj sta skupaj prehodila 1600 km dolgo pot do fakultete. Ona ga je spravila kot štipendista na fakulteto. S trinajstimi leti je postal dijak gimnazije v Tobolsku. Njegov oče Ivan je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati primorana delati v zapuščeni družinski steklarni.

Po diplomi je zbolel za tuberkulozo zaradi česar se je moral preseliti na polotok Krim. Zaljubil se je v Anno Ivanovo Popovo čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji rekel, da bo naredil samomor, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo se je zaključila ločitev z dosedanjo ženo Leshchevo. V življenju je imel 6 otrok.

Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v Sankt Petersburgu. Napisal je knjigo Organska kemija in učbenik Osnove kemije. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. In tu se je začela zgodba o periodnem sistemu elementov. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najboljše uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Leta 1870 je sestavil periodni sistem elementov, ki v Rusiji nosi njegovo ime. To je bil njegov največji dosežek. Kako pa je Periodni sistem elementov uredil: ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od svoje atomske mase je dotedaj 62 znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski masi. Njegov velik uspeh pa je bila tudi napoved 3-h elementov in njihovih značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: Ge-germanij, Sc-skandij in Ga-galij.

Bil je pobudnik metrskega sistema v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili Glavni urad za mere in uteži. V letu 1893 pa je bil izvoljen za direktorja tega urada. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«

Za svoje znanstvene dosežke je Mendelejev leta 1905 kot prvi Rus prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Umrl je 2. februarja 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji zaradi gripe.

Po njem se imenuje 101. kemični element, radioaktivna kovina mendelevij z znakom Md.

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 Л. Чугаев Менделеев, Дмитрий Иванович // Новый энциклопедический словарьSankt Peterburg.: 1915. — Т. 26. Мацеевский — Молочная кислота. — С. 263-269.
  2. И. Чельцов, В. К. Менделеев, Дмитрий Иванович // Энциклопедический словарьSankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1896. — Т. XIX. — С. 82-85.
  3. 3,0 3,1 https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465
  4. 4,0 4,1 Погодин С. А. Менделеев Дмитрий Иванович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1974. — Т. 16 : Мёзия — Моршанск. — С. 67-69.
  5. 5,0 5,1 5,2 Mendeléeff, Dmitri Ivanovich // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
  6. Менделеев, Дмитрий Иванович // Маммилярия — Мера стоимости — 1938. — Т. 38.

Zunanje povezave

Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: