Milan Brglez: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m sprememba naslova
m vrnitev sprememb uporabnika Arbahamza (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 136.173.162.129
Oznaka: vrnitev
Vrstica 4: Vrstica 4:
| imagesize =
| imagesize =
| order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Slovenski evroposlanec]]
| order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|Slovenski evroposlanec]]
| term_start=[[julij 2019]]
| term_start=[[2019]]
| term_end=
| term_end=
| order2=13. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
| order2=13. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
Vrstica 56: Vrstica 56:
Na volitvah v Evropski parlament maja 2019 je na listi SD dobil dovolj preferenčnih glasov, da je bil izvoljen za enega izmed dveh poslancev te stranke (za nosilko liste [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]]), čeprav je bil na listi šele na 4. mestu. Je član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).
Na volitvah v Evropski parlament maja 2019 je na listi SD dobil dovolj preferenčnih glasov, da je bil izvoljen za enega izmed dveh poslancev te stranke (za nosilko liste [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]]), čeprav je bil na listi šele na 4. mestu. Je član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).


== <big>Nagrade in priznanja</big> ==
'''<big>Nagrade in priznanja</big>'''

Prešernova nagrada Fakultete za družbene vede za diplomsko delo z ''naslovom Imunitete in privilegiji v novejšem diplomatskem in konzularnem pravu: poskus primerjalne analize.''
Prešernova nagrada Fakultete za družbene vede za diplomsko delo z ''naslovom Imunitete in privilegiji v novejšem diplomatskem in konzularnem pravu: poskus primerjalne analize.''


Redakcija: 10:12, 25. februar 2020

Milan Brglez
Portret
Slovenski evroposlanec
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
2019
13. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1. avgust 2014 – 22. junij 2018
PredhodnikJanko Veber
NaslednikMatej Tonin
Osebni podatki
Rojstvo1. september 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (56 let)
Ljubljana
Politična strankaSocialni demokrati
Poklicpolitik, pravoznanec

Milan Brglez, slovenski politik, mednarodni politolog * 1. september 1967, Celje.

Akademska kariera

Leta 1992, je na Fakulteti za družbene vede diplomiral iz politologije smer mednarodni odnosi, 1996 je opravil magisterij iz mednarodnopravnih znanosti na ljubljanski Pravni fakulteti in 2006 na FDV še doktoriral na področju mednarodnih odnosov, kjer se je osredotočil na teorijo mednarodnih odnosov z naslovom »Pomen nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja«[2]. Zaposlen je bil kot visokošolski učitelj (asistent in docent) na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, leta 2008 pa je postal njen predstojnik.[3] Večkrat je bil izvoljen v senat Fakultete za družbene vede. 2006-08 je bil predsednik Slovenskega politološkega društva ter član številnih komisij na fakulteti in Univerzi v Ljubljani. Od leta 2011 do izvolitve na mesto predsednika Državnega zbora je bil podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Konec marca 2019 je bil izvoljen za predsednika Šahovske zveze Slovenije.[4]

Njegova področja preučevanja in raziskovanja pokrivajo predvsem vprašanja vezana na filozofijo družbenih ved ter dileme, ki obravnavajo mednarodne odnose znotraj sistema družbenih ved. V razumevanju znanosti o mednarodnih odnosih sledi smernicam, ki jih je na Slovenskem zastavil utemeljitelj vede o mednarodnih odnosih na Slovenskem Vlado Benko, čigar zadnji doktorand je bil.

Ruski premier Dimitrij Medvedjev in Milan Brglez v Sloveniji leta 2015

Politična kariera

Predsednik državnega zbora (2014–2018)

Leta 2014 se je na povabilo Mira Cerarja vključil v Stranko Mira Cerarja (SMC, kasneje Stranka modernega centra) in postal njen podpredsednik. 13. julija je bil na državnozborskih volitvah 2014 izvoljen za poslanca v državnem zboru. V tem sklicu je bil član odbora za zunanjo politiko.

Brglez je bil predviden za zunanjega ministra v 12. slovenski vladi, vendar je pri snovanju koalicije ta položaj pripadel Karlu Erjavcu.[5] Na predlog SMC je bil Brglez 1. avgusta 2014 s 66 glasovi od 90 poslancev izvoljen za 13. predsednika državnega zbora.[6]

Brglez se je v začetku leta 2017 zapletel v hud spor s Cerarjem glede novega zakona o tujcih, ki ga je predlagala notranja ministrica iz stranke SMC, Vesna Györkös Žnidar. O zakonu je zadržke izrazil tudi Svet Evrope, zakonodajnopravna služba in več nevladnih organizacij ter pravnikov.[7] Brglez je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci SMC zakonu nasprotoval in glasoval proti njemu. Zakon je bil s podporo Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi) vseeno sprejet.[8] Kmalu zatem je Cerar Brgleza javno pozval k odstopu s funkcije podpredsednika SMC.[9] Spor nikdar ni bil nikdar popolnoma razrešen.

Brglez se je ponekod omenjal kot kandidat SMC na predsedniških volitvah 2017, vendar je kandidaturo zavrnil.[10]

Volitve 2018 in prestop v SD

Na državnozborskih volitvah 3. junija 2018 je Brglez kandidiral na listi SMC v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II in bil izvoljen za poslanca. Cerarju je predlagal strankarski kongres, na katerem bi se oba pomerila za položaj predsednika SMC.[11]

Med pogovori o novem predsedniku državnega zbora se je SMC zavzemal, da bi ta položaj pripadel Cerarju. Stranke, ki so nameravale sestaviti koalicijo, so se nagibale h kandidaturi Mateja Tonina (NSi). Temu predlogu je nasprotovala stranka Levica, ki je bila pripravljena za ta položaj podpreti Brgleza, ki je na to izjavil, da bi bil funkcijo pripravljen prevzeti. To pa je bil povod, da je 26. junija izvršni odbor SMC Brgleza soglasno izključil iz stranke.[12] Še vedno je ostal v poslanski skupini SMC, svojih namer pa nekaj časa ni razkrival. Kot razlog je navedel, da ne želi vplivati na takratna koalicijska pogajanja.

24. avgusta 2018 je prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov, ni pa se še včlanil v stranko.[13] Izjavil je, da se ni odločil ustanoviti svoje lastne stranke, ker se mu je zdel levi politični pol že preveč razdrobljen. Nazadnje je postal predsednik konference SD (2018/19).

Evropske volitve 2019

Na volitvah v Evropski parlament maja 2019 je na listi SD dobil dovolj preferenčnih glasov, da je bil izvoljen za enega izmed dveh poslancev te stranke (za nosilko liste Tanjo Fajon), čeprav je bil na listi šele na 4. mestu. Je član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).

Nagrade in priznanja

Prešernova nagrada Fakultete za družbene vede za diplomsko delo z naslovom Imunitete in privilegiji v novejšem diplomatskem in konzularnem pravu: poskus primerjalne analize.

Zoretova nagrada za magistrsko delo z naslovom Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava.

Nagrada za najboljšo doktorsko disertacijo leta 2006 na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani.

(So)avtor 11 znanstvenih člankov, petih poglavij v monografijah in štirih znanstvenih monografij.

(So)mentor doktorskih študentov, magistrskih študentov in več kot sto diplomantov.

Član Strateškega sveta za zunanje zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Podpredsednik Rdečega križa Slovenije.

Predsednik Šahovske zveze Slovenije.


Opombe

  1. ↑ https://pace.coe.int/en/members/7990
  2. ↑ »Home | Milan BRGLEZ | MEPs | European Parliament«. www.europarl.europa.eu (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2020.
  3. ↑ »Home | Milan BRGLEZ | MEPs | European Parliament«. www.europarl.europa.eu (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2020.
  4. ↑ »Brglez na izjemno obiskani skupščini postal predsednik Šahovske zveze Slovenije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. marca 2019.
  5. ↑ »Dr. Milan Brglez | MLADINA.si«. Mladina.si. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  6. ↑ »Milan Brglez je bil izvoljen za predsednika DZ«. Dnevnik. 1. avgust 2014. Pridobljeno 1. avgusta 2014.
  7. ↑ »Zakon o tujcih: ministrica Györkös Žnidarjeva in predsednik parlamenta Brglez sta snela rokavice«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  8. ↑ »Zakon o tujcih ob podpori opozicijskih SDS-a in NSi-ja sprejet s 47 glasovi«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  9. ↑ Esih, Uroš (9. februar 2017). »Miro Cerar in Milan Brglez si dopisujeta namesto pogovarjata«. Večer. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  10. ↑ »Na volitve predsednika republike 22. oktobra«. Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  11. ↑ »Brglez želel na kongresu SMC kandidirati za predsednika stranke«. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  12. ↑ »Izvršni odbor SMC-ja Milana Brgleza izključil iz stranke«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 26. avgusta 2018.
  13. ↑ »Milan Brglez bo prestopil k poslancem SD #video«. Pridobljeno 26. avgusta 2018.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Milan Brglez.
Politične funkcije
Predhodnik: 
Janko Veber
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
2014–2018 		Naslednik: 
Matej Tonin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Milan_Brglez&oldid=5281015«