Marjan Šarec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 77.38.85.95 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pv21
Oznaka: vrnitev
ILipovšek (pogovor | prispevki)
1.438 urejanj
Vrstica 35: Vrstica 35:
== Življenjepis ==
== Življenjepis ==


Končal je osnovno šolo [[Osnovna šola Marije Vere Kamnik|Marije Vere]] na [[Duplica|Duplici]] pri Kamniku. Šolanje je nadaljeval na Srednji lesarski šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]] in opravil maturo. Na prigovarjanje režiserja [[Marjan Bevk|Marjana Bevka]], ki je prepoznal njegov talent, se je vpisal na ljubljansko [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. Doštudiral je dramsko igro in umetniško besedo pri profesorju [[Boris Cavazza|Borisu Cavazzi]]. Zaposlitev je dobil kot novinar na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je že v času študija delal honorarno.<ref>''Kamniški občan''. (2010). Letnik 49, številka 19. Glasilo občine Kamnik,</ref> Sprva je delal na radiu, nato na televiziji, kjer je s svojim talentom imitiral mnogo znanih slovenskih osebnosti, med njimi predvsem politike kot so [[Janez Drnovšek]], [[Janez Janša]], [[Andrej Bajuk]], [[Sašo Peče]], [[Anton Rop]], [[Jelko Kacin]], [[Danilo Türk]] in [[Karl Erjavec]], igral pa je tudi vloge izmišljenih likov, kot sta na primer [[Ivan Serpentinšek]] in gospa [[Milka in Greta|Greta]].
Končal je osnovno šolo [[Marija Vera|Marije Vere]] na [[Duplica|Duplici]] pri Kamniku. Šolanje je nadaljeval na Srednji lesarski šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]] in opravil maturo. Na prigovarjanje režiserja [[Marjan Bevk|Marjana Bevka]], ki je prepoznal njegov talent, se je vpisal na ljubljansko [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. Doštudiral je dramsko igro in umetniško besedo pri profesorju [[Boris Cavazza|Borisu Cavazzi]]. Zaposlitev je dobil kot novinar na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], kjer je že v času študija delal honorarno.<ref>''Kamniški občan''. (2010). Letnik 49, številka 19. Glasilo občine Kamnik,</ref> Sprva je delal na radiu, nato na televiziji, kjer je s svojim talentom imitiral mnogo znanih slovenskih osebnosti, med njimi predvsem politike kot so [[Janez Drnovšek]], [[Janez Janša]], [[Andrej Bajuk]], [[Sašo Peče]], [[Anton Rop]], [[Jelko Kacin]], [[Danilo Türk]] in [[Karl Erjavec]], igral pa je tudi vloge izmišljenih likov, kot sta na primer [[Ivan Serpentinšek]] in gospa [[Milka in Greta|Greta]].


Šarec je 8. septembra 2010 najavil kandidaturo za župana mesta [[Kamnik]] na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]].<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042386263 Igralec Marjan Šarec je najavil kandidaturo za župana Kamnika]</ref> Kandidiral je kot neodvisni kandidat s podporo (zbrani podpisi) volivk in volivcev in ''[[Lista Toneta Smolnikarja za Kamnik|Liste Toneta Smolnikarja za Kamnik]]''. 24. oktobra 2010 je v drugem krogu lokalnih volitev s 53,45-odstotno podporo volivcev premagal protikandidata [[Brane Golubovič|Braneta Goluboviča]] in postal župan občine Kamnik.
Šarec je 8. septembra 2010 najavil kandidaturo za župana mesta [[Kamnik]] na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]].<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042386263 Igralec Marjan Šarec je najavil kandidaturo za župana Kamnika]</ref> Kandidiral je kot neodvisni kandidat s podporo (zbrani podpisi) volivk in volivcev in ''[[Lista Toneta Smolnikarja za Kamnik|Liste Toneta Smolnikarja za Kamnik]]''. 24. oktobra 2010 je v drugem krogu lokalnih volitev s 53,45-odstotno podporo volivcev premagal protikandidata [[Brane Golubovič|Braneta Goluboviča]] in postal župan občine Kamnik.

Redakcija: 13:12, 23. februar 2020

Marjan Šarec
11. predsednik Vlade Republike Slovenije
Na položaju
13. september 2018 – 29. januar 2020
PredhodnikMiro Cerar
Osebni podatki
Rojstvo2. december 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (46 let)
Ljubljana, SFRJ
Politična strankaLista Marjana Šarca
Poklicnovinar, politik, komik, televizijski igralec, klovn
Spletna stranvlada.si/predsednik_vlade/marjan_sarec/

Marjan Šarec, slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik, * 2. december 1977, Ljubljana.

Od leta 2010 do 2018 je bil župan Občine Kamnik, 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije.

Življenjepis

Končal je osnovno šolo Marije Vere na Duplici pri Kamniku. Šolanje je nadaljeval na Srednji lesarski šoli v Ljubljani in opravil maturo. Na prigovarjanje režiserja Marjana Bevka, ki je prepoznal njegov talent, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Doštudiral je dramsko igro in umetniško besedo pri profesorju Borisu Cavazzi. Zaposlitev je dobil kot novinar na RTV Slovenija, kjer je že v času študija delal honorarno.[2] Sprva je delal na radiu, nato na televiziji, kjer je s svojim talentom imitiral mnogo znanih slovenskih osebnosti, med njimi predvsem politike kot so Janez Drnovšek, Janez Janša, Andrej Bajuk, Sašo Peče, Anton Rop, Jelko Kacin, Danilo Türk in Karl Erjavec, igral pa je tudi vloge izmišljenih likov, kot sta na primer Ivan Serpentinšek in gospa Greta.

Šarec je 8. septembra 2010 najavil kandidaturo za župana mesta Kamnik na lokalnih volitvah 2010.[3] Kandidiral je kot neodvisni kandidat s podporo (zbrani podpisi) volivk in volivcev in Liste Toneta Smolnikarja za Kamnik. 24. oktobra 2010 je v drugem krogu lokalnih volitev s 53,45-odstotno podporo volivcev premagal protikandidata Braneta Goluboviča in postal župan občine Kamnik.

Jeseni leta 2014 je ponovno kandidiral za župana občine Kamnik in zmagal v prvem krogu s skoraj 64% podpore.

Bil je eden izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

Zasebno

Poročen je z ženo Barbaro, s katero imata dve hčeri – Vivijano in Gabrijelo.[4] Družina živi v Šmarci pri Kamniku.

Predsednik vlade

Glej tudi: 13. vlada Republike Slovenije

Fotografije Šarčeve vlade.

17. avgusta 2018 je bil v Državnem zboru izvoljen za 11. predsednika vlade Republike Slovenije. Čez slab mesec, 13. septembra 2018 so poslanci potrdili novo vlado - prvo manjšinjsko v zgodovini Slovenije - v sestavi Lista Marjana Šarca, SD, Stranka modernega centra, DeSUS, Stranka Alenke Bratušek ter projektna partnerica manjšinske vlade Levica. Šarcu in vladi je podpora na javnomnenjskih anketah vstrajno rasla, nekajkrat se je Šarec zavihtel tudi na vrh najbolj priljubljenih politikov, vlado pa je podpiralo okoli 60 % vprašancev. V prvem letu vladanja, je koalicija sestavila najtežji proračun v zgodovini Slovenije, ki naj bi ga potrjevali jeseni 2019, Šarec pa naj bi na glasovanje vezal tudi zaupnico. Ta bi lahko bila vprašljiva, saj se je Levica večkrat izrekla o premisleku, ali bo vladno koalicijo še podpirala, saj le-ta naj ne bi udejanila projektov iz dogovora o sodelovanju.[5]

Ob obletnici izvlitve na mesto predsednika vlade so mediji objavili primerjave z enakim obdobjem delovanja prejšnjih vlad, ki so pokazale delno uspšenost Šarčeve koalcijie. V prvem letu so Šarčevo koalcijio iz različnih razlogov zapustili štirje ministri: kohezijski minister Marko Bandelli, kulturni Dejan Prešiček, okoljski Jure Leben in zdravstveni Samo Fakin, ter nekaj državnih sekretarjev. Velik trn v peti vlade, zaradi katerih je le-ta prejela tudi več očitkov s sodstva, je udejanjanje sodb. V javnosti sta od 14 neizpoljnjenih v oči najbolj bodla Zakon o podrejencih ter Zakon o financiranju osnovnega šolstva.[6] Ustavno sodišče je vladi pred leti naložilo, da mora v zvezi s slednjim, javno-veljavni ter razširjeni program (varstvo, podaljšano bivanje ...) v zasebnih šolah državah plačevati kot v javnih, torej 100 %. Slovenska demokratska stranka je zaradi neaktivnosti vlade na tem področju zoper Šarca vložila ustavno obtožbo, ki 29. januarja 2019 v Državnem zboru ni bila izglasovana.[7] V nadaljnjih aktivnostih je minister za šolstvo, znanost in šport Jernej Pikalo pripravil zakon, ki bi kljub ustavni odločbi javno veljavni program financiral 100 odstotno, razširjenega pa sploh ne.[8] Državni svet je čez nekaj dni na zakon izglasoval veto, v vnovičnem glasovanju v Državnem zboru pa vladi ni uspelo zagotoviti absolutne večine, zaradi česar je zakon padel.

V prvi polovici leta 2019 je vlada sprejela šest novih zakonov ter 74 zakonskih predlogov, popravila je nekaj sto predpisov, kar je izrazito manj od štirih predhodnih koalicij.[9]

Afera "Lepa N."

V začetku oktobra 2019 je po sejah Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb da naj bi Marjan Šarec preko svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčca ali direktorja SOVE Rajka Kozmelja, Nataši Hribar uredil delovno mesto na SOVI (Slovenska obveščevalno-varnostna agencija). Hribarjeva naj bi bila Šarčeva osebna prijateljica; ta je za medije potrdil, da jo pozna, a da je že dolgo ni srečal.[10] Pred delovanjem na SOVI, je bila zaposlena na Občini Škofljica, župan katere naj bi Hribarjevo zalezoval z zasebnim detektivom.[11] Da bi naj predsednik vlade ali nekdo iz vladne ekipe zlorabil svoj vpliv pri zaposlitvi "Lepe N." je nadalje sprožilo več polemik. Šarec je svojo vpletenost zanikal. Polemika se je vnela tudi med članoma KNOVS-a Janezom Janšo in Jerco Korče. Slednja se je na omrežju Twitter distancirala od izjav Janše, ki naj da bi na tajni seji komisije govoril o padanju glav. Janša je nadalje zahteval objavo dela magnetograma, v katerem se je izkazalo, da je bila izjava povedana v drugačnem kontekstu.[12]

Odstop

Po odstopu finančnega ministra Andreja Bertonclja, je Marjan Šarec istega dne, 27. januarja 2020, odstopil z mesta predsednika vlade.[13] Na novinarski konferenci je dejal, da se na terenu veliko pogovarja z ljudmi, ki mu zaupajo svoje težave. S 13. poslanci in svojo koalicijo teh naj ne bi mogel izpolniti, lahko pa bi jih po volitvah.[14] Državni zbor se je z odstopom seznanil 29. januarja, s čimer je celotni vladi potekel mandat, do nastopa nove vlade pa mora opravljati tekoče posle.[15]

Predsedniške volitve 2017

31. maja 2017 je naznanil kandidaturo na volitvah predsednika Republike Slovenije 2017.[16]

Kandidat Prvi krog Drugi krog
Št. glasov % Št. glasov %
Marjan Šarec 186.235 24,76 % 334.239 46,91%

Šarcizmi

Glej članek: Šarcizem

Glej tudi:

Reference

  1. ↑ Munzinger Personen
  2. ↑ Kamniški občan. (2010). Letnik 49, številka 19. Glasilo občine Kamnik,
  3. ↑ Igralec Marjan Šarec je najavil kandidaturo za župana Kamnika
  4. ↑ Marjan Šarec, Volitve2017.vecer.com, pridobljeno 12. november 2017.
  5. ↑ »Levica odloča o tem, ali bo potopila vlado«. zurnal24.si (v hrvaščini). Pridobljeno 17. avgusta 2019.
  6. ↑ »Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)«. pisrs. Pridobljeno 17. avgusta 2019.
  7. ↑ »Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe«. www.vlada.si (v angleščini). Pridobljeno 17. avgusta 2019.
  8. ↑ »Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol«. RTVSLO.si. Pridobljeno 17. avgusta 2019.
  9. ↑ »Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)«. pisrs. Pridobljeno 17. avgusta 2019.
  10. ↑ Dolgo, the perfrect crab [bulletin] /. Pardeeville, Wisconsin :: North Star Nursery Company,. 1929.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  11. ↑ »Župan Škofljice Ivan Jordan: "Edina moja želja je, da Lepa N pusti službo na Sovi in da se vrne k meni" – Kako se je afera, "zaradi katere naj bi padla vlada in premier Marjan Šarec", sesula sama vase – TOPNEWS.si«. Pridobljeno 2. novembra 2019.
  12. ↑ »Objavili magnetogram s torkove seje Knovsa«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. novembra 2019.
  13. ↑ »Predsednik DZ-ja Židan že prejel Šarčevo odstopno izjavo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. januarja 2020.
  14. ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/zdaj-so-na-potezi-novi-politicno-nepreizkuseni-predsedniki-strank/512770. Pridobljeno 27. januarja 2020. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  15. ↑ »Kaj še čaka poslance do predčasnih volitev ali do nove vladne koalicije?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. januarja 2020.
  16. ↑ »Kamniški župan Marjan Šarec napovedal predsedniško kandidaturo«. MMC-RTV SLO. 31. maj 2017. Pridobljeno 31. maja 2017.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Marjan Šarec.


Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marjan_Šarec&oldid=5280313«