Ivo Urbančič: Razlika med redakcijama
Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi [[fašizem|fašističnega]] preganjanja preselila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Šest let so preživeli v [[Bistrica, Bitola|Bistrici]] pri [[Bitola|Bitoli]], kjer so se naselili slovenski izseljenci iz [[Julijska krajina|Julijske krajine]]. Leta 1937 so se preselili v [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] pri [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Tam se je mladi Ivo srečal z [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]], s katerim je bil dolgoletni prijatelj. |
Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi [[fašizem|fašističnega]] preganjanja preselila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Šest let so preživeli v [[Bistrica, Bitola|Bistrici]] pri [[Bitola|Bitoli]], kjer so se naselili slovenski izseljenci iz [[Julijska krajina|Julijske krajine]]. Leta 1937 so se preselili v [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] pri [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Tam se je mladi Ivo srečal z [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]], s katerim je bil dolgoletni prijatelj. |
||
Po končani tehniški srednji šoli v [[Kranj]]u je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], kjer je ob delu tehnologa tovarni študiral filozofijo. |
Po končani tehniški srednji šoli v [[Kranj]]u je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], kjer je ob delu tehnologa v tovarni [[Iskra (podjetje)|Iskra]] študiral filozofijo. Leta 1964 je začel raziskovati oziroma delati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, kjer je postal leta 1970 znanstveni svetnik. Istega leta je doktoriral na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]. Promoviral je iz teme ''Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji''. 1969 in 1970 je študiral ob pomoči štipendije avstrijske vlade na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], 1971-72 pa ob pomoči Humboldtove štipendije na [[Univerza v Kölnu|Univerzi v Kölnu]], kjer je sodeloval s [[Karl-Heinz Volkmann-Schluck|Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom]]. Bil je kritičen do [[titoizem|titoizma]], kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrste zatočišče za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi [[Slavoj Žižek]]. |
||
V 1980-ih je bil urednik pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]], kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino ([[Husserl]], [[Heidegger]]), pomagal pa je izdati in prevesti celotno delo [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzscheja]]. Ustanovil je Slovensko fenomenološko društvo (prvi predsednik) in revijo ''Phainomena'' (prvi urednik). |
V 1980-ih je bil urednik pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]], kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino ([[Husserl]], [[Heidegger]]), pomagal pa je izdati in prevesti celotno delo [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzscheja]]. Ustanovil je Slovensko fenomenološko društvo (prvi predsednik) in revijo ''Phainomena'' (prvi urednik). |
Redakcija: 23:08, 21. februar 2020
Ivo Urbančič | |
---|---|
Rojstvo | 12. november 1930 Robič |
Smrt | 7. avgust 2016[1] (85 let) Četrtna skupnost Vič[2] |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Italija |
Poklic | filozof, prevajalec |
Obdobje | Filozofija 20. in 21. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | fenomenologija |
Glavna zanimanja | ontologija · etika · tehnologija · teorija sistemov |
Vplival na |
Ivan »Ivo« Urbančič [ívan ívo urbánčič], slovenski filozof in prevajalec, * 12. november 1930, Robič, † 7. avgust 2016[3].
Urbančič velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Njegova vloga pri razvoju filozofske misli je primerljiva z delom Mihaila Đurića pri Srbih ali Vanje Sutlića pri Hrvatih.
Življenje in delo
Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi fašističnega preganjanja preselila v Kraljevino Jugoslavijo. Šest let so preživeli v Bistrici pri Bitoli, kjer so se naselili slovenski izseljenci iz Julijske krajine. Leta 1937 so se preselili v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tam se je mladi Ivo srečal z Jožetom Pučnikom, s katerim je bil dolgoletni prijatelj.
Po končani tehniški srednji šoli v Kranju je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na Univerzo v Ljubljani, kjer je ob delu tehnologa v tovarni Iskra študiral filozofijo. Leta 1964 je začel raziskovati oziroma delati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, kjer je postal leta 1970 znanstveni svetnik. Istega leta je doktoriral na Univerzi v Zagrebu. Promoviral je iz teme Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji. 1969 in 1970 je študiral ob pomoči štipendije avstrijske vlade na Univerzi na Dunaju, 1971-72 pa ob pomoči Humboldtove štipendije na Univerzi v Kölnu, kjer je sodeloval s Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom. Bil je kritičen do titoizma, kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrste zatočišče za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi Slavoj Žižek.
V 1980-ih je bil urednik pri Slovenski matici, kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino (Husserl, Heidegger), pomagal pa je izdati in prevesti celotno delo Nietzscheja. Ustanovil je Slovensko fenomenološko društvo (prvi predsednik) in revijo Phainomena (prvi urednik).
V zgodnjih 1980-ih je bil med ustanovitelji alternativne Nove revije. Leta 1987 je bil soavtor Prispevkov za slovenski nacionalni program. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih demokratičnih političnih strank, ki je nasprotovala komunističnemu režimu v Sloveniji. Čeprav po slovenski pomladi ni sodeloval v aktivni politiki, je podpiral Slovensko demokratsko stranko (SDS) in njenega predsednika Janeza Janšo. Leta 2004 je bil soustanovitelj in prvopodpisnik liberalno-konservativne civilnodružbene organizacije Zbora za republiko (ZR).
Izbrana dela - monografije
- Evropski nihilizem, (Ljubljana 1971), (COBISS)
- Leninova "filozofija", ali o "imperializmu" (Maribor 1971), (COBISS)
- Poglavitne ideje slovenskih filozofov med sholastiko in neosholastiko (1971)
- Predmetna teorija oziroma fenomenologija (1971)
- Temelji metode moči : problem "psihološke" hermenevtike pri Diltheyu (1977)
- Vprašanje umetnosti in estetike na prelomu sodobne epohe: estetska in filozofska misel Dušana Pirjevca, Ljubljana 1980, (COBISS)
- Uvod v vprašanje naroda (Maribor 1981), (COBISS)
- Neosholastika na Slovenskem (Ljubljana 1983), (COBISS)
- Zaratustrovo izročilo I & II (Ljubljana, 1993 in 1996), (COBISS)/(COBISS)
- Moč in oblast : iz pomnjenja konca in začetka (Ljubljana, 2000), (COBISS)
- Nevarnost biti : krokiji o duhu evropskosti (Ljubljana, 2003), (COBISS)
- Zgodovina nihilizma (Slovenska matica, 2011), (COBISS)
- O krizi : epilog k Zgodovini nihilizma (Slovenska matica, 2012), (COBISS)
- Razmišljanja v preddverju filozofije (Slovenska matica, 2014)
- Povijest nihilizma (hrv. prevod Zgodovine nihilizma, Zagreb, 2019)
Sklici
- ↑ http://www.delo.si/kultura/knjiga/poslovil-se-je-filozof-ivan-urbancic.html
- ↑ https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1083/ivan-urbancic
- ↑ »Poslovil se je filozof Ivan Urbančič«. Delo.si. 8. avgust 2016. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
Zunanje povezave
- Ivo Urbančič - o medijih, Okrogla miza, vimeo.com 2009-05-19