Lendavske gorice: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Sotiale (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 178.172.61.153 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Janezdrilc
Doncsecz (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:LendavskeGorice-zima1.jpg|thumb|300px|Lendavske gorice, pogled iz okolice cerkve Svete Trojice]]
[[Slika:LendavskeGorice-zima1.jpg|thumb|300px|Lendavske gorice, pogled iz okolice cerkve Svete Trojice]]
'''Lendavske gorice''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Lendvahegy'') so [[meje Slovenije|obmejno]] [[gričevje]], osamljeni jugovzhodni podaljšek prekmurskega [[Goričko|Goričkega]]. Ležijo med Kobiljanskim potokom na severozahodu, [[Ledava|Ledavo]] na jugozahodu in [[Velika Krka|Krko]] na vzhodu. So najmanjša slovenska [[vinogradniška pokrajina]], saj merijo le dobrih 17 kvadratnih kilometrov, po deležu vinogradov in videzu pa sodijo med najbolj značilne vinogradniške pokrajine. Po [[trianonska mirovna pogodba|trianonski mirovni pogodbi]] leta 1920 sta dve tretjini pokrajine pripadali [[Madžarska|Madžarski]], zahodna tretjina pa takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so postale Lendavske gorice izrazita obmejna pokrajina z narodnostno mešanim prebivalstvom.
'''Lendavske gorice''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Lendvahegy'') so [[meje Slovenije|obmejno]] [[gričevje]], osamljeni jugovzhodni podaljšek prekmurskega [[Goričko|Goričkega]], na vzhodu jih omejuje [[Dolinsko]]. Ležijo med Kobiljanskim potokom na severozahodu, [[Ledava|Ledavo]] na jugozahodu in [[Velika Krka|Krko]] na vzhodu. So najmanjša slovenska [[vinogradniška pokrajina]], saj merijo le dobrih 17 kvadratnih kilometrov, po deležu vinogradov in videzu pa sodijo med najbolj značilne vinogradniške pokrajine. Po [[trianonska mirovna pogodba|trianonski mirovni pogodbi]] leta 1920 sta dve tretjini pokrajine pripadali [[Madžarska|Madžarski]], zahodna tretjina pa takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so postale Lendavske gorice izrazita obmejna pokrajina z narodnostno mešanim prebivalstvom.


V pokrajini je pet naselij: [[Čentiba]], [[Dolgovaške Gorice|Dolgovaške gorice,]] [[Dolina pri Lendavi]], [[Lendavske Gorice]] (istoimensko naselje).
V pokrajini je pet naselij: [[Čentiba]], [[Dolgovaške Gorice|Dolgovaške gorice,]] [[Dolina pri Lendavi]], [[Lendavske Gorice]] (istoimensko naselje).

Redakcija: 20:33, 16. februar 2020

Lendavske gorice, pogled iz okolice cerkve Svete Trojice

Lendavske gorice (madžarsko Lendvahegy) so obmejno gričevje, osamljeni jugovzhodni podaljšek prekmurskega Goričkega, na vzhodu jih omejuje Dolinsko. Ležijo med Kobiljanskim potokom na severozahodu, Ledavo na jugozahodu in Krko na vzhodu. So najmanjša slovenska vinogradniška pokrajina, saj merijo le dobrih 17 kvadratnih kilometrov, po deležu vinogradov in videzu pa sodijo med najbolj značilne vinogradniške pokrajine. Po trianonski mirovni pogodbi leta 1920 sta dve tretjini pokrajine pripadali Madžarski, zahodna tretjina pa takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako so postale Lendavske gorice izrazita obmejna pokrajina z narodnostno mešanim prebivalstvom.

V pokrajini je pet naselij: Čentiba, Dolgovaške gorice, Dolina pri Lendavi, Lendavske Gorice (istoimensko naselje).

Viri

  • L. Olas in D. Perko., Slovenija - pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga 1999

Zunanje povezave