Papir: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 51: Vrstica 51:
=== Razvoj papirništva na slovenskem ozemlju ===
=== Razvoj papirništva na slovenskem ozemlju ===
[[Slika:Ladislav Benesch - Papirnica v Goričanah.jpg|thumb|right|250px|''Papirnica v Goričanah'' (risba, 1890)]]
[[Slika:Ladislav Benesch - Papirnica v Goričanah.jpg|thumb|desno|250px|''Papirnica v Goričanah'' (risba, 1890)]]
[[Slika:Papirnica Vevče.jpg|250px|thumb|desno|Papirnica Vevče nekoč]]
[[Slika:Tovarna kartona in papirja Sladki Vrh 1961.jpg|thumb|right|250px|Tovarna kartona in papirja Sladki Vrh leta 1961]]
[[Slika:Tovarna kartona in papirja Sladki Vrh 1961.jpg|thumb|right|250px|Tovarna kartona in papirja Sladki Vrh leta 1961]]
Pri nas je poraba in potreba po papirju narasla v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil [[Janž Kisl]], ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja pri nas.
Pri nas je poraba in potreba po papirju narasla v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil [[Janž Kisl]], ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja pri nas.

Redakcija: 19:14, 16. februar 2020

Izdelava papirja v srednjem veku
Šop papirja, izdelanega iz abake, vrste manilske konoplje
Papir
"Papir" zapisan v tradicionalnih (zgoraj) in poenostavljenih (spodaj) kitajskih znakih
Tradicionalno kitajsko
Poenostavljeno kitajsko

Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli ... Današnji papir je narejen iz lesne celuloze in polnil, kot so npr. apno, belilo, silicijev pesek ipd. Boljši papirji so narejeni iz bombažne celuloze (stare krpe, obleke). Predhodnik papirja je papirus (bananovi ali papirusovi glajeni listi) in pergament (koža mladih živali - koza, ovca, govedo ...). Pred iznajdbo papirja so različne kulture sveta uporabljale raznovrstne materiale za posredovanje pisnih informacij. Vlogo prenašalca iz časa v čas so prevzemali kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament, blago, lubje, »papir« iz stržena riževih stebel.

Papir iz rastlinskih vlaken

Izdelava je podobna izdelavi papirusa. Osnovne surovine so rastlinska vlakna: trstika, bambus, slama žitaric, danes: celuloza.

  • Čas: 180 let pr. n. št.
  • Tehnolog: neznan.
  • Kraj: Kitajska, dinastija Han

Papir iz ostankov svilenih krp

Osnovne surovine so ostanki svilenega snutka, ter razcefrani, obrezani ostanki svile, ki je pisalna osnova za pisanje s čopičem ter tušem. Namakanje vlaken omogoča boljšo cefranje in s tem manjša delce. Na bambusovih sitih zbirajo vlaknino, s stresanjem sita pospešijo odtekanje vode ter plastenje vlaken na situ. Rezultat takšnega tehnološkega postopka je bil papir, po izdelavi in po izgledu podoben današnjemu.

  • Čas: 105 let n. š.
  • Tehnolog: Cau Lin

Papir

  • Kitajski izdelovalci so 500 let dobro varovali skrivnost izdelave papirja.
  • Leta 610 je informacija prvič prišla v Korejo in nato na Japonsko. Surovinska baza se je razširila. Nadomestijo jih z ličjem murvinih dreves, s konopljinimi vlakni, z riževo slamo. Poenostavil se je postopek izdelave.
  • Okoli 751 leta so prinesli postopek izdelave v arabske dežele. Papirnice v Samarkandu so tehnologijo izboljšale. Vlaknom dodajajo polnila in lepila. (v glavnem škrobova). Bambusova sita zamenjajo z drobnimi kovinskimi siti.
  • Ko zavzamejo Arabci del Španije, se način izdelave papirja prenese tudi na evropska tla.
  • Leta 1144 v papirnici v Xatini prvič meljejo na stopah tkaninsko kašo. Mehanizirani postopek pomeni skrajšanje celotnega postopka.
  • 1267 papirnica v Fabrijanu / Italija /
  • 1338 papirnica La Pielle / Francija /
  • 1388 papirnica Gleissmuler / Nemčija /
  • 1585 Dartford / Anglija /
  • 1665 takratna Rusija
  • 1671 prvi mlin za mletje osnovne mase, imenovan holandec / Holandija /
  • 1774 beljenje barvnih krp s klorom (nemški kemik Scheler); s tem se znatno razširi surovinska baza.
  • 1799 prvi papirni stroj – izumitelj Louis Robert (Francija) – ročni pogon – dolžina traku 15 m. Sušenje in rezanje je potekalo izven stroja.
  • 1850 mehanski pogon stroja – močnejši natok mase – zvečana hitrost – 2000 kg papirja v 24 urah – širina traku 1.5 m /Anglija/
  • 1844 leta pričnejo z uporabo nove surovine – lesovine, kar pomeni znatno razširjanje surovinske baze (izumitelj F.G. Keller).
  • 1874 nemški kemik Mitscherlich po kemičnem postopku izloči čisto celulozo iz rastlinskih vlaken.
  • 20. stoletje - avtomatizirano merjenje in mešanje surovin, avtomatska izdelava: širina traku 8 m, 64 tekočih kilometrov traku na uro…

Razvoj papirništva na slovenskem ozemlju

Papirnica v Goričanah (risba, 1890)
Papirnica Vevče nekoč
Tovarna kartona in papirja Sladki Vrh leta 1961

Pri nas je poraba in potreba po papirju narasla v dobi reformacije, v drugi polovici 16. stoletja. Iz Italije pripeljane količine papirja niso več zadostovale, zato je nastala prva domača delavnica papirja. Leta 1579 jo je na Fužinah ob Ljubljanici postavil Janž Kisl, ki je bil ugleden zaščitnik protestantske književnosti. V omenjeni delavnici je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja pri nas.

  • 1579 mlin za mletje papirne mas: Fužine pri Ljubljani
  • konec 17. stol. mlin za mletje papirne mase v bližini Vipave
  • 1716 mlin za mletje papirne mase - Žužemberg
  • 1750 Sv. Duh pri Škofji Loki, Škofja Riža pri Radečah /Zidani most/
  • 1767 Ajdovščina
  • 1799 francoz Louis Robert patentira iznajdbo parnega stroja.
  • 1832 Lobnica pri Rušah
  • 1832 Goričane
  • 1843 papirnica na desnem bregu Ljubljanice – 24.junija prvi papir v vevški papirnici
  • 1851 papirnica na levem bregu Ljubljanice – Vevče pri Ljubljani
  • 1861 Medvode
  • 1869 industrijski koncern (Terpinc, Zeschko) – Goričane, Medvode, Vevče
  • 1871 gradnja tovarne papirja Sladki Vrh (Feuerloscher)

Izmed tovarn papirja, ki so bile zgrajene konec 19. st., velja omeniti še tovarno papirja v Tržiču (l. 1881), izmed tovarn papirja, postavljenih po prvi svetovni vojni pa papirnico v Količevem, ustanovljeno leta 1920.

Glej tudi