Družba Jezusova: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 15 zlogov ,  pred 9 meseci
m
brez povzetka urejanja
m
 
[[Slika:Ihs-logo.svg|thumb|Znak jezuitov]]
'''Družba Jezusova''' oziroma '''jezuiti''' ali '''jezusovci'''<ref>[https://fran.si/iskanje?View=1&Query=jezusovec Jezusovec (fran.si)]</ref> je skupnost [[moški]]h [[redovnik]]ov [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Leta [[1534]] jo je ustanovila skupina diplomirancev [[Pariz|pariške]] [[univerza|univerze]], ki jo je vodil [[Ignacij Lojolski]]. Uradno ime skupnosti jezuitov je '''Družba Jezusova''' iz [[latinščina|latinskega]] ''Societas Iesu'' oz. ''Societatis Jesu''.
 
Na svetu je danes okoli 21.000 jezuitov, katerih geslo je »Vse v večjo [[Bog|Božjo]] [[slava|slavo]]« (latinsko ''Ad maiorem Dei gloriam'').
Očitali so jim, da je bila njihova morala preveč prizanesljiva, vedno pripravljena k transakcijam, nagnjena k prilagoditvam; kako je njihova nadrobna kazuistika kaj primerna, da jo obrnejo v svoj prid grešniki; kako je njihov bog slaboten in pristranski, saj podeljuje svojo milost tistim, ki ga zanjo ne prosijo in najde v še takih človeških napakah nagib za upravičenje; kako so bili dosti preveč zapleteni v stvari tega sveta, na nebesa pa so pozabljali. Čeprav očitki niso bili novi, so bili vse bolj številčni in poudarjeni.
 
Prvi spopad na evropskih tleh se je odvil na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer je [[José de Carvalho e Mello]], ki ga je [[1750]] v ministrstvo poklical kralj [[JosipJožef I.]], sprožil reformiranje Portugalske, pri čemer je nastopil zoper ovire državni oblasti. Tako se je med drugim spopadel z jezuitskim redom. [[1757]] jim je prepovedal, da bi smeli biti še dalje spovedniki kraljevske družine, leto kasneje jim je prepovedal pridigati in spovedovati. 3. septembra tistega leta so izvedli atentat na kralja JosipaJožefa I., v zaroto so vpletli jezuite in jih izgnali.
 
V Franciji so za obračun izrabili delo patra Berruyera z naslovom Historie du Peuple de Dieu (Zgodovina božjega ljudstva), katerega prvi del je izšel [[1728]], drugi [[1753]]. V njem je med drugim pisal, da so svetopisemski teksti nejasni, da ne predstavljajo enotnega in skladnega zgodovinskega dela, da v njih ne manjka dvoumnosti, katere je treba razložiti. Čeprav so patra formalno obsodili njegovi predstojniki, je graja zavoljo pohujšanja padla na ves jezuitski red. Jezuite so nekoliko kasneje obsodili, da niso nič drugega kot preoblečeni [[deizem|deisti]]. 18. novembra [[1764]] je kralj Francije izključil jezuite iz svojega kraljestva.
 
Paul Hazard, francoski zgodovinar, ocenjuje, da so bili jezuiti po vsej Evropi postavljeni v nemilost zavoljo dveh lastnosti 18. stoletja:
* širjenje duhaidej [[razsvetljenstvo|razsvetljenostirazsvetljenstva]] in
* volja državedržav, da se je dokončno spremenilaločijo od cerkvenega vvpliva posvetnoin oblastoblasti.<ref>Hazard, Paul (1960): Evropska misel v XVIII. stoletju, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 102 - 108.</ref>
 
== Sklici in opombe ==
2.689

urejanj

Navigacijski meni