Furlanščina

Furlanščina
Furlan
Krajevni napisi v furlanščini
Materni jezik	Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija)
Št. maternih govorcev	600.000 (2002)
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski galoromanski retoromanski Furlanščina
Pisava	latinica
Uradni status
Regulator	Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-2	fur
ISO 639-3	fur
Glottolog	friu1240
ELP	Friulian
Linguasphere	51-AAA-m

Furlanščina (Furlan, marilenghe (materni jezik); italijansko lingua friulana ali friulano) je eden od romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina.

Furlanščina in slovenščina

Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva), in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...

Sklanjatev: Verbo jessi (Glagol biti)

• o soi - jaz sem vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
• tu sês - ti si vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
• al è - on je vprašalna oblika: Isal? - je on?
• e je - ona je vprašalna oblika: Ise? - je ona?
• o sin - mi smo vprašalna oblika: Sino? smo mi?
• o sês - vi ste vprašalna oblika: Seso? ste vi?
• a son - oni so vprašalna oblika: Sono? so ni?

Nekatere besede v furlanščini:

cjistiel - grad (ital. castello) citât - mesto (ital. città) zoventût - mladost (ital. gioventù) lûc - kraj (ital. luogo) fantate - dekle (ital. ragazza) fregul - malenkost (ital. briciola) pecjât - greh (ital.peccato) bussâ - poljubljati, ljubiti (ital. baciare) siôr - gospod (ital. signore) plevan - župnik (ital. parroco) ancje - tudi, isto (ital. anche) cjalderuç - štedilnik (ital. stufa) mari - mati (madre) pari - ati (padre) ave - babica (nonna) von - dedi (nonno)

taule - miza (tavola) cjadree - stol, stolec (sedia) peraule - beseda (parola) ruede - kolo (ampak ne bicikl ampak, npr. kolo od avta; ital. ruota) puint - most (ital. ponte) vues - kost (ital. osso) cjavre - koza (ital. capra) glesie - cerkev (ital. chiesa) flôr - cvet (fiore) plat - krožnik (piatto) blave - pšenica (biada) gjat - mačka (gatto) lat - mleko (latte) mes - pismonoša (postino) mês - mesec (mese) mil - tisoč (mille) mîl - med (miele)

vê - glagol imeti (avere) lâc - jezero (lago) poc - potisk (pressione) pôc - malo (poco) cjaval - konj (cavallo) sûr - sestra (sorella) fradi, fradis - brat, bratje (fratello, fratelli) man, mans - roka, roke (mano, mani) cjan, cjans - pes, pesi (cane, cani) nâf, nâfs - ladja, ladje (nave, navi) tu sês trist - slab si (obnašanje) tu tu sês trist - ti si slab brut - grdi (brutto) brût - bujon (mesna juha) (brodo di carne) cjast - lesena ali zidana stavba, namenjena hrambi pšenice (granaio)

• Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.
• Jo o soi Furlan. - Furlanec sem.
• Vuê al è propite cjalt. - Danes je bilo vroče.
• O scugni propite lâ cumò, ariviodisi. - Morem iti, adijo.
• No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ. - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti se.
• O ai vût fevelât. - Imel sem priliko pogovarjati se.

O ce biel cjisctel a Udin o ce biela zoventût. Zoventût come a Udin no si cjate in nissun lûc. A bussâ fantatis bielis nol è un fregul di pecjât. Le ai bussade une biele e lu ai dite al siôr plevan! Il plevan mi à dât par penitence di bussâle ancje doman.

Lep si kraj o prelepo mesto Videm o prelepo mesto Videm, lepa v tebi je mladost lepša si kot drugod po širnem svetu kot drugod po širnem svetu, lepša v Vidmu je mladost Saj dekle lepo mlado smeš objeti dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to za poljub in objem ti da pokoro da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

Al è rot il cjalderuç al è spandût dut il caffè! Joi joi se e sa mê mari ce mai sarà di me! Mariutine e je lade a aghe nus à dit che no sta trop! e je partide la matine e je tornade a miezegnot!

sem v šporhet se zaletal in vso kavo sem razlil o kaj če zvejo mama o kaj bom jaz nar'dil pravzaprav bi blo polj: on je v šporhet se zaletal in vso kavo je razlil o kaj če zvejo mama o kaj bo on nar'dil

Glej tudi

• seznam jezikov

Literatura

• Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
• Janez Erat, Furlanska slovnica, 2006.
• Janez Erat, Furlansko slovenski slovar, 2008
• Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
• Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
• Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
• Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
• Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
• Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
• Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
• Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
• Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
• Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.