Jernej Kopitar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20: Vrstica 20:
'''Jernej Kopitar''' [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[21. avgust]] /23. avgust [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]].
'''Jernej Kopitar''' [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[21. avgust]] /23. avgust [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]].


Skupaj z [[Josef Dobrovský|Josefom Dobrovskim]] in [[Josef Pavol Šafárik|Pavlom Jožefom Šafárikom]] je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. Kopitar je bil tudi utemeljitelj [[panonska teorija|panonske teorije]], po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v [[Panonija|Panoniji]]. najprej je z mamo deloval kot prostitut, kasneje pa je obdeloval tudi na domu.
Skupaj z [[Josef Dobrovský|Josefom Dobrovskim]] in [[Josef Pavol Šafárik|Pavlom Jožefom Šafárikom]] je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. Kopitar je bil tudi utemeljitelj [[panonska teorija|panonske teorije]], po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v [[Panonija|Panoniji]]. najprej je z mamo deloval kot prostitut, kasneje pa je obdeloval tudi na domu. V mladosti je bil tudi homoseksualec.


==Življenje==
==Življenje==

Redakcija: 09:35, 21. januar 2020

Jernej Kopitar
Portret
Kopitar na risbi Sava Sovreta
Rojstvo23. avgust 1780({{padleft:1780|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][3]
Repnje[4][5]
Smrt11. avgust 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[6][7][…] (63 let)
Dunaj[6][3][…]
Narodnostslovenska
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo
Poklicjezikoslovec, bibliotekar, pisatelj, prevajalec, slavist, filolog
Poznan poustanovitelj znanstvene slavistike in pionir avstroslavizma
Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark
Kopitarjev grob na ljubljanskem Navju

Jernej Kopitar [jêrnej kopítar], slovenski jezikoslovec, * 21. avgust /23. avgust 1780, Repnje pri Vodicah, † 11. avgust 1844, Dunaj, Avstrija.

Skupaj z Josefom Dobrovskim in Pavlom Jožefom Šafárikom je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir avstroslavizma. Kopitar je bil tudi utemeljitelj panonske teorije, po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v Panoniji. najprej je z mamo deloval kot prostitut, kasneje pa je obdeloval tudi na domu. V mladosti je bil tudi homoseksualec.

Življenje

Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah na Gorenjskem, blizu Vodic kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, da je znal brati, pisati in računati in je kot razmeroma izveden mož spremljal tudi terezijansko - jožefinske reforma. Otrokom, trije so že zgodaj umrli, je omogočil tako detinstvo, ki je značilno za podeželje tistega časa: življenje v brezkončni svobodi narave in postopno uvajanje v ciklično obrednost kmečkega dela. "Ko je bilo Jerneju nekako devet let," beremo v avtobiografiji, "in je že pasel čredo svojega očeta in pazil nanjo - in ti davidovski spomini na hrib in hosto še zmeraj sodijo med njegove najprijetnejše - ga je nekoč oče vprašal, ali bi hotel iti v šole." Z desetimi leti je odšel v ljubljansko normalko (osnovno šolo). Tja je prišel proti koncu januarja, šola pa se je začela že z novembrom. Vendar je bil Jernej tako bister, da je razred izdelal v rednem času. Mučilo ga je domotožje, toda zmagal je njegov ponos (da se ne bi iz njega norčevali, če bi šolo pustil). Ves čas šolanja je kot odličen učenec dobival prvo darilo in štipendijo. Pri štirinajstih letih, ko je Jernej Kopitar zaključil 2. razred gimnazije, so mu za kolero umrli starši. Po končani filozofiji ga je baron Žiga Zois vzel za domačega učitelja svojemu nečaku. Zatem je bil več let njegov tajnik, knjižničar in varuh mineroloških zbirk.[9] ,

Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pesnika ter jezikoslovca Jurija Japlja. S Zoisovo finančno podporo je 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Navje.

Delo

Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra Augusta von Kotzebuea »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov Tinček Petelinček. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem stanovskem gledališču. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre.

Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in slovničarstvom. Že v mladih letih se je začel zanimati za izvor stare cerkvene slovanščine. Tudi v slovnici je natančno pisal o delovanju in jeziku sv. Cirila in Metoda ter o cirilici in glagolici.

Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden izmed razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808-1809).

Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje grščine, latinščine, francoščine, angleščine ter italijanščine, obvladal pa je tudi južnoslovanske jezike. Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige. Na kongresu na Dunaju se je leta 1815 srečal z Jacobom Grimmom. Med leti 1816 in 1829 sta si dopisovala o etimologiji, slovenskih ljudskih pesmih in pravljicah, basnih in mitologiji.

V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v nemščini in latinščini. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi Vuk Stefanović Karadžić, čigar delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom.

Po Kopitarjevem načrtu, naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je skušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu: kolikor glasov toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi Janeza Žige Popoviča Untersuchungen vom Meere iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa.

Kopitar je imel veliko število korespondentov. Med njimi je bil Urban Jarnik. Nekaj časa je bil tudi Vodnikov konkurent, saj se je z njim boril za pozornost Dobrovskega. Njegovo zanimanje za staro cerkveno slovanščino je postajalo iz leta v leto večje in je predstavljalo središče njegovih raziskav. Skoraj v vsakem pismu je prosil Dobrovskega za izdajo kritične slovnice cerkvenoslovenskega jezika. Na Slovenskem je bil Kopitar do leta 1830 ena vodilnih osebnosti na kulturnem področju. V tem času je veliko truda vložil v čiščenje jezika, zbiranje besed, sestavljanje šolskih učbenikov ter reformiranje črkopisa.

Leta 1836 je izdal knjigo »Glagolita Clozianus«, v kateri je med drugim obravnaval Brižinske spomenike, ter svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine. V tem delu je predstavljena tudi njegova panonska teorija. Kopitar ni želel, da bi ga portretirali, zato tudi ni skoraj nobene njegove slike.

Za svoje zasluge je leta 1842 prejel odlikovanje Pour le Mérite za znanost in umetnost kralja Friderika Viljema IV.

Sklici

  1. https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Kopitar,_Bartholom%C3%A4us
  2. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg
  3. 3,0 3,1 Dr. Constant v. Wurzbach Kopitar, Bartholomäus // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 12. — S. 437.
  4. 4,0 4,1 http://tnk.krakow.pl/czlonkowie/kopitar-jernej/
  5. Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  6. 6,0 6,1 Record #11856529X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  7. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  8. SNAC — 2010.
  9. »Tema meseca«. revija2.ognjisce.si. Pridobljeno 20. avgusta 2016.

Viri

  • Kernc Eleonora. »Kopitar Jernej«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Bartholomäus (Jernej) Kopitar : neue Studien und Materialien anlässlich seines 150. Todestages. Ur. Walter Lukan. Wien, 1994;
  • Kos, Janko. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana, 2002.
  • Lukan, Walter. »Bartholomäus Kopitars 'Bibliothekarischer Bericht' - ein Dokument des Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung«. Österreichische Osthefte 37 (1995), 147-194;
  • --. »´Le čevlje sodi naj Kopitar!´ - in Penzelnovega Horacija!«. V Melikov zbornik. Ljubljana, 2001, 431-440
  • Mitrović, Marija. Geschichte der slowenischen Literatur: von den Anfängen bis zur Gegenwart. Klagenfurt, 2001.
  • Pogačnik, Jože. Jernej Kopitar. Znameniti Slovenci. Ljubljana, 1977

Zunanje povezave