Atomska teža: Razlika med redakcijama
iz en: |
ktgr; odkod necela števila za atomske teže |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''' |
'''Atómska téža''' (pravilneje '''rèlativna atómska mása''') je [[masa]] [[izotop]]a, izražena v brezdimenzijskih ''[[atomska enota mase|atomskih enotah mase]]'', eni dvanajstini mase izotopa [[ogljik]]-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12. Relativna atomska masa je torej enaka vsoti števila [[proton]]ov in [[nevtron]]ov v jedru (maso [[elektron]]ske ovojnice lahko zanemarimo). |
||
Kadar na splošno govorimo o določenem [[atom]]u, je relativna atomska masa definirana kot [[uteženo povprečje]] relativnih atomskih mas vseh njegovih [[izotop]]ov, glede na njihovo pogostost v naravi. Takrat atomsko težo imenujemo tudi '''povprečno relativno atomsko maso''' ali '''(povprečno) atomsko težo'''. |
Kadar na splošno govorimo o določenem [[atom]]u, je relativna atomska masa definirana kot [[uteženo povprečje]] relativnih atomskih mas vseh njegovih [[izotop]]ov, glede na njihovo pogostost v naravi. Takrat atomsko težo imenujemo tudi '''povprečno relativno atomsko maso''' ali '''(povprečno) atomsko težo'''. |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Podobna definicija velja za [[molekula|molekule]], le da se ji takrat reče [[molekulska masa]]. Molekulsko maso lahko povsem intuitivno izračunamo tako, da seštejemo atomske mase vseh sestavnih atomov, po potrebi nekatere štete večkratno. Ta tehnika pogreši le za [[kemijska vezavna energija|kemijsko vezavno energijo]], ki je navadno zanemarljiva. |
Podobna definicija velja za [[molekula|molekule]], le da se ji takrat reče [[molekulska masa]]. Molekulsko maso lahko povsem intuitivno izračunamo tako, da seštejemo atomske mase vseh sestavnih atomov, po potrebi nekatere štete večkratno. Ta tehnika pogreši le za [[kemijska vezavna energija|kemijsko vezavno energijo]], ki je navadno zanemarljiva. |
||
En [[mol]] snovi torej vedno tehta natančno atomsko ali molekularno maso te substance, izraženo v gramih. Na primer, atomska teža [[železo|železa]] je 55,847, torej en mol železa tehta 55,847 gramov. |
En [[mol]] snovi torej vedno tehta natančno atomsko ali molekularno maso te substance, izraženo v gramih. Na primer, atomska teža [[železo|železa]] je 55,847, torej en mol železa tehta 55,847 gramov. Gre za povprečno atomsko težo, kjer je upoštevano, da je v naravi prevladujoč izotop železa <sup>56</sup>Fe (91,72%), sledijo pa mu <sup>54</sup>Fe (5,8%), <sup>57</sup>Fe (2,2%) in <sup>58</sup>Fe (0,28%). |
||
[[Category:Atomska in molekulska fizika]] |
|||
[[Category:Kemija]] |
|||
[[ca:Pes atòmic]] |
[[ca:Pes atòmic]] |
||
Redakcija: 08:52, 29. september 2004
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezdimenzijskih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12. Relativna atomska masa je torej enaka vsoti števila protonov in nevtronov v jedru (maso elektronske ovojnice lahko zanemarimo).
Kadar na splošno govorimo o določenem atomu, je relativna atomska masa definirana kot uteženo povprečje relativnih atomskih mas vseh njegovih izotopov, glede na njihovo pogostost v naravi. Takrat atomsko težo imenujemo tudi povprečno relativno atomsko maso ali (povprečno) atomsko težo.
Podobna definicija velja za molekule, le da se ji takrat reče molekulska masa. Molekulsko maso lahko povsem intuitivno izračunamo tako, da seštejemo atomske mase vseh sestavnih atomov, po potrebi nekatere štete večkratno. Ta tehnika pogreši le za kemijsko vezavno energijo, ki je navadno zanemarljiva.
En mol snovi torej vedno tehta natančno atomsko ali molekularno maso te substance, izraženo v gramih. Na primer, atomska teža železa je 55,847, torej en mol železa tehta 55,847 gramov. Gre za povprečno atomsko težo, kjer je upoštevano, da je v naravi prevladujoč izotop železa 56Fe (91,72%), sledijo pa mu 54Fe (5,8%), 57Fe (2,2%) in 58Fe (0,28%).