Donald Trump: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m pp |
||
Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
Trump je leta 2016 vstopil v [[Volitve predsednika ZDA leta 2016|predsedniško tekmo]] kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je skladno z ameriškim volilnim sistemom premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali vladnih izkušenj. Njegova izvolitev in politike so sprožile številne proteste.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 20. --> Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel številne napačne in zavajajoče trditve, kar so mediji opisali kot do takrat še nevideni pojav v ameriški politiki.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 35. --> Poleg tega so številne njegove komentarje in dejanja označili kot rasno obarvane ali rasistične.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 30. --> |
Trump je leta 2016 vstopil v [[Volitve predsednika ZDA leta 2016|predsedniško tekmo]] kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je skladno z ameriškim volilnim sistemom premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali vladnih izkušenj. Njegova izvolitev in politike so sprožile številne proteste.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 20. --> Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel številne napačne in zavajajoče trditve, kar so mediji opisali kot do takrat še nevideni pojav v ameriški politiki.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 35. --> Poleg tega so številne njegove komentarje in dejanja označili kot rasno obarvane ali rasistične.<!-- DO NOT CHANGE this sentence without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 30. --> |
||
Trump je med predsedovanjem [[izvršni odlok 13769|prepovedal vstop]] državljanom številnih držav z muslimansko večino, kar je utemeljil z varnostnimi pomisleki.<!-- DO NOT CHANGE this sentence IN ANY WAY without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 23. --> Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in poslovneže. Imenoval je dva [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovna sodnika]], [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]] in [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]]. V zunanji politiki je zasledoval agendo [[Najprej Amerika]], v okviru katere je ZDA umaknil iz [[Transpacifiško partnerstvo|transpacifiških]] trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je |
Trump je med predsedovanjem [[izvršni odlok 13769|prepovedal vstop]] državljanom številnih držav z muslimansko večino, kar je utemeljil z varnostnimi pomisleki.<!-- DO NOT CHANGE this sentence IN ANY WAY without prior consensus, see [[Talk:Donald Trump#Current consensus]], item 23. --> Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in poslovneže. Imenoval je dva [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovna sodnika]], [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]] in [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]]. V zunanji politiki je zasledoval agendo [[Najprej Amerika]], v okviru katere je ZDA umaknil iz [[Transpacifiško partnerstvo|transpacifiških]] trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je priznal [[Jeruzalem]], z uvedbo uvoznih [[carina|carinskih dajatev]] sprožil [[Kitajsko-ameriška trgovinska vojna|trgovinsko vojno s Kitajskom]] in začel pogajanja s [[Severna Koreja|Severno Korejo]] za njeno [[denuklearizacija|denuklearizacijo]]. |
||
Posebna svetovalna preiskava, ki jo je v letih od 2017 do 2019 vodil [[Robert Mueller]], je [[Muellerjevo poročilo|pokazala]], da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, vendar pa v preiskavi niso našli zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili [[zarota|zarote]] ali »usklajevanja« z Rusijo. Mueller je Trumpa preiskoval tudi glede [[oviranje pravice|oviranja pravice]], vendar se v poročilu v zvezi s tem ni opredelil. Preiskava z namenom [[ustavna obtožba|ustavne obtožbe]] (''impeachment'') je pokazala, da je Trump poskušal vplivati na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta {{ill|škandal Trumpa in Ukrajine{{!}}pripomogla k njegovi ponovni izvolitvi|en|Trump–Ukraine scandal}}, Trump pa je nato preiskavo oviral. Izkazalo se je, da je Trump Ukrajini odrekel vojaško pomoč in povabilo v [[Bela hiša|Belo hišo]], da bi jo s tem prisilil v javno preiskavo Trumpovih političnih tekmecev. 13. decembra 2019 je [[Pravosodni odbor predstavniškega doma]] odobril dva člena ustavne obtožnice zoper Trumpa, in sicer o [[zloraba oblasti|zlorabi oblasti]] in [[Prezir kongresa|obstrukciji kongresa]]. |
Posebna svetovalna preiskava, ki jo je v letih od 2017 do 2019 vodil [[Robert Mueller]], je [[Muellerjevo poročilo|pokazala]], da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, vendar pa v preiskavi niso našli zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili [[zarota|zarote]] ali »usklajevanja« z Rusijo. Mueller je Trumpa preiskoval tudi glede [[oviranje pravice|oviranja pravice]], vendar se v poročilu v zvezi s tem ni opredelil. Preiskava z namenom [[ustavna obtožba|ustavne obtožbe]] (''impeachment'') je pokazala, da je Trump poskušal vplivati na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta {{ill|škandal Trumpa in Ukrajine{{!}}pripomogla k njegovi ponovni izvolitvi|en|Trump–Ukraine scandal}}, Trump pa je nato preiskavo oviral. Izkazalo se je, da je Trump Ukrajini odrekel vojaško pomoč in povabilo v [[Bela hiša|Belo hišo]], da bi jo s tem prisilil v javno preiskavo Trumpovih političnih tekmecev. 13. decembra 2019 je [[Pravosodni odbor predstavniškega doma]] odobril dva člena ustavne obtožnice zoper Trumpa, in sicer o [[zloraba oblasti|zlorabi oblasti]] in [[Prezir kongresa|obstrukciji kongresa]]. |
||
18. decembra 2019 je Trump postal tretji predsednik ZDA, proti kateremu je [[predstavniški dom (ZDA)|predstavniški dom]] podal ustavno obtožbo. Sledil bo proces pred [[ |
18. decembra 2019 je Trump postal tretji predsednik ZDA, proti kateremu je [[predstavniški dom (ZDA)|predstavniški dom]] podal ustavno obtožbo. Sledil bo proces pred [[Senat Združenih držav Amerike|senatom]]. |
||
== Življenjepis == |
== Življenjepis == |
||
Donald Trump se je rodil 14. junija |
Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v [[Queens]]u (New York) očetu [[Fred Trump|Fredu]] in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded [[Friderick Trump]] je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz [[Nemčija|Nemčije]], zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Donald se je na šolal vojaški akademiji in kasneje diplomiral iz ekonomije. Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP. |
||
Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Pripravnik''. Revija [[Forbes]] ga je leta |
Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Pripravnik''. Revija [[Forbes]] ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov. |
||
Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald Jr., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z [[Marla Maples|Marlo Maples]], s katero ima |
Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald Jr., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z [[Marla Maples|Marlo Maples]], s katero ima hči Tiffany. Od leta 2005 je poročen z [[Melania Trump|Melanio Trump]], s katero imata sina Barrona, ki govori tudi [[Slovenščina|slovensko]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/svet/poslusajte-kako-govori-sin-ameriskega-predsednika-barron-trump-ima-melaniin-naglas-639477|website=Revija Reporter|accessdate=2019-03-03}}</ref> |
||
== Politična kariera == |
== Politična kariera == |
||
Vrstica 52: | Vrstica 52: | ||
''Glavni članek: [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020]]'' |
''Glavni članek: [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020]]'' |
||
Ves prvi mandat je namigoval na tudi poovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel |
Ves prvi mandat je namigoval na tudi poovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v [[Orlando|Orlandu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-06-18}}</ref> V novi kampanji je slogan ''"[[Make America Great Again]]"'' (''"Naredimo Ameriko spet veliko"'') spremenil v ''"[[Keep America Great]]" ("Ohranimo Ameriko veliko")'', obdržal pa je podpredsedniškega kandidata [[Mike Pence|Mikea Pencea]]. |
||
== Sklici in opombe == |
== Sklici in opombe == |
Redakcija: 07:59, 19. december 2019
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Donald J. Trump | |
---|---|
45. predsednik Združenih držav Amerike | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 20. januar 2017 | |
Podpredsednik | Mike Pence |
Predhodnik | Barack Obama |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Donald John Trump[1] 14. junij 1946[2][3][…] (77 let) bolnišnica Jamaica, New York[d], New York[3][1] |
Narodnost | ameriška |
Politična stranka | Republikanska |
Zakonci | Melania Trump (od 2005) |
Otroci | Donald Trump Jr., Ivanka Trump, Eric Trump, Tiffany Trump, Barron Trump |
Starši | Fred Trump, Mary Anne MacLeod |
Poklic | tajkun, investitor, restavrater, politik, voditelj resničnostne oddaje, investitor v nepremičnine, televizijski producent, filmski producent, pisatelj, igralec, generalni direktor, teoretik zarote, trgovec |
Verska opredelitev | Prezbiterijanstvo |
Podpis | |
Spletna stran | donaldjtrump.com |
Donald John Trump, 45. ameriški predsednik (pred tem poslovnež in televizijska osebnost), * 14. junij 1946, New York, Združene države Amerike.
Trump se je rodil in je odrastel v četrti Queens mesta New York. Diplomiral je na Fakulteti Wharton na Univerzi Pensilvanije. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, posel preimenoval v Organizacijo Trump in ga razširil iz Queensa in Brooklyna na Manhattan. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, kazinoje in igrišča za golf. Trump je pozneje ustavil različna stranska podjetja. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lastni lepotni tekmovanji Miss Universe in Miss ZDA ter od leta 2003 do leta 2015 produciral in režiral resničnostni šov Vajenec. Medijska družba Forbes ocenjuje, da ima Trump v lasti premoženje, vredno 3,1 milijarde ameriških dolarjev.
Trump je leta 2016 vstopil v predsedniško tekmo kot republikanec in na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot populističen, protekcionističen in nacionalističen. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je skladno z ameriškim volilnim sistemom premagal kandidatko Demokratske stranke Hillary Clinton, čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali vladnih izkušenj. Njegova izvolitev in politike so sprožile številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel številne napačne in zavajajoče trditve, kar so mediji opisali kot do takrat še nevideni pojav v ameriški politiki. Poleg tega so številne njegove komentarje in dejanja označili kot rasno obarvane ali rasistične.
Trump je med predsedovanjem prepovedal vstop državljanom številnih držav z muslimansko večino, kar je utemeljil z varnostnimi pomisleki. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in poslovneže. Imenoval je dva vrhovna sodnika, Neila Gorsucha in Bretta Kavanaugha. V zunanji politiki je zasledoval agendo Najprej Amerika, v okviru katere je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, pariškega podnebnega dogovora in dogovora o iranskem jedrskem orožju. Za glavno mesto Izraela je priznal Jeruzalem, z uvedbo uvoznih carinskih dajatev sprožil trgovinsko vojno s Kitajskom in začel pogajanja s Severno Korejo za njeno denuklearizacijo.
Posebna svetovalna preiskava, ki jo je v letih od 2017 do 2019 vodil Robert Mueller, je pokazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje Rusije v ameriške volitve, vendar pa v preiskavi niso našli zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Mueller je Trumpa preiskoval tudi glede oviranja pravice, vendar se v poročilu v zvezi s tem ni opredelil. Preiskava z namenom ustavne obtožbe (impeachment) je pokazala, da je Trump poskušal vplivati na Ukrajino, da bi ta pripomogla k njegovi ponovni izvolitvi , Trump pa je nato preiskavo oviral. Izkazalo se je, da je Trump Ukrajini odrekel vojaško pomoč in povabilo v Belo hišo, da bi jo s tem prisilil v javno preiskavo Trumpovih političnih tekmecev. 13. decembra 2019 je Pravosodni odbor predstavniškega doma odobril dva člena ustavne obtožnice zoper Trumpa, in sicer o zlorabi oblasti in obstrukciji kongresa.
18. decembra 2019 je Trump postal tretji predsednik ZDA, proti kateremu je predstavniški dom podal ustavno obtožbo. Sledil bo proces pred senatom.
Življenjepis
Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v Queensu (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz Nemčije, zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Donald se je na šolal vojaški akademiji in kasneje diplomiral iz ekonomije. Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP.
Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov Pripravnik. Revija Forbes ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov.
Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z Ivano Trump so se mu rodili trije otroci, Donald Jr., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hči Tiffany. Od leta 2005 je poročen z Melanio Trump, s katero imata sina Barrona, ki govori tudi slovensko.[4]
Politična kariera
V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za predsednika Združenih držav Amerike na predsedniških volitvah 2000. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike.
Predsedniške volitve 2016
Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat Republikanske stranke na ameriških predsedniških volitvah 2016. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom Mikom Pencom. Pod geslom "Make America Great Again!" (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali kriminalci, posiljevalci in preprodajalci mamil.
Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva[5]. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično.
Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki Hillary Clinton, katere podpredsedniški kandidat je bil Tim Caine.
9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. predsednika Združenih držav Amerike. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)[6], ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v Južni in Severni Karolini, Alabami, Kansasu, Wyomingu, Južni Dakoti, Severni Dakoti, tradicionalno republikanskemu Teksasu; v Arkansasu, Arizoni, Louisiani, Nebraski, Ohiou, Misuriju, v Montani, na Floridi, Idahu, v Utahu, Iowai, Georgiji, Pensilvaniji, Tennesseeiu in Wisconsinu. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: "obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom" [7]. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik Barack Obama ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v Belo hišo.
Inavguracija je potekala 20. januarja 2017 v Washingtonu[8].
Predsedniške volitve 2020
Glavni članek: Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020
Ves prvi mandat je namigoval na tudi poovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v Orlandu.[9] V novi kampanji je slogan "Make America Great Again" ("Naredimo Ameriko spet veliko") spremenil v "Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko"), obdržal pa je podpredsedniškega kandidata Mikea Pencea.
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Certificate of Birth Registration
- ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
- ↑ 3,0 3,1 The Jamaica Hospital Certificate of Birth
- ↑ »Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)«. Revija Reporter. Pridobljeno 3. marca 2019.
- ↑ CBS News (7. oktober 2016), Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk, pridobljeno 3. marca 2019
- ↑ »US Election 2016 Results«. BBC News (v britanski angleščini). Pridobljeno 3. marca 2019.
- ↑ »Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. marca 2019.
- ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Inavguracija Donalda Trumpa«. RTV 4D. Pridobljeno 3. marca 2019.
- ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320. Pridobljeno 18. junija 2019.
{{navedi splet}}
: Manjkajoč ali prazen|title=
(pomoč)
Zunanje povezave
- O Donaldu Trumpu na uradnih straneh Bele hiše
- Donald Trump na spletišču Twitter (uradni profil)
- Donald Trump na spletišču Twitter (zasebni profil)
- Donald Trump na Facebooku
- Donald Trump na Encyclopædia Britannica
- "Donald Trump - zbrane novice in komentarji". The New York Times.
- Donald Trump appearances na spletišču C-SPAN
- Donald Trump na spletišču Internet Movie Database
Politične funkcije | ||
---|---|---|
Predhodnik: Barack Obama |
Predsednik Združenih držav Amerike 2017 |
Trenutni nosilec naziva |