Lira (glasbilo): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Haklc (pogovor | prispevki)
Popravljene tipkarske napake
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
mBrez povzetka urejanja
 
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]]
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]]


'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}}
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]], napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}}
včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.
včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.


Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom.
Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom.


Lira je bila v [[srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] upoštevan [[godala|godalni instrument]], iz katerega se je razvila kasnejša [[violina]] in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975</ref> Po legendi je [[Hermes]] naredil liro [[Apolonu]] in jo dal v zameno za svete krave.
Lira je bila v [[srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] upoštevan [[godala|godalni instrument]], iz katerega se je razvila kasnejša [[violina]] in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975</ref> Po legendi je [[Hermes]] naredil liro [[Apolon]]u in jo dal v zameno za svete krave.


Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo… Je tudi simbol [[lirika|lirskega pesništva]] in [[glasba|glasbe]].
Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo … Je tudi simbol [[lirika|lirskega pesništva]] in [[glasba|glasbe]].


== Galerija slik ==
== Galerija slik ==

Trenutna redakcija s časom 12:43, 14. december 2019

Muza igra na liro

Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir] včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.

Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.

Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je Hermes naredil liro Apolonu in jo dal v zameno za svete krave.

Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo … Je tudi simbol lirskega pesništva in glasbe.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]