Lira (glasbilo): Razlika med redakcijama
Popravljene tipkarske napake Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]] |
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]] |
||
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]], napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
||
včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun. |
včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun. |
||
Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom. |
Lira je [[glasbeni instrument]] starih Grkov in drugih ljudstev ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s [[prst (organ)|prst]]i ali s kovinskim naprstnikom. |
||
Lira je bila v [[srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] upoštevan [[godala|godalni instrument]], iz katerega se je |
Lira je bila v [[srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] upoštevan [[godala|godalni instrument]], iz katerega se je razvila kasnejša [[violina]] in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.<ref>Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975</ref> Po legendi je [[Hermes]] naredil liro [[Apolon]]u in jo dal v zameno za svete krave. |
||
Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, |
Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo … Je tudi simbol [[lirika|lirskega pesništva]] in [[glasba|glasbe]]. |
||
== Galerija slik == |
== Galerija slik == |
Trenutna redakcija s časom 12:43, 14. december 2019
Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir] včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.
Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.
Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je Hermes naredil liro Apolonu in jo dal v zameno za svete krave.
Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo … Je tudi simbol lirskega pesništva in glasbe.
Galerija slik[uredi | uredi kodo]
-
Apolon igra na liro
-
Kip Apolona z liro
-
Apolon igra na liro
-
Muza Terpsihora igra na liro; detalj iz Raffaellove freske
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975