Ivan Žabota: Razlika med redakcijama
+slika |
→Življenje in delo: čemu krajšanje? |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
[[Slika:Ivan Žabota - Portret starca.jpg|sličica|left|200px|''Portret starca'' (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)]] |
[[Slika:Ivan Žabota - Portret starca.jpg|sličica|left|200px|''Portret starca'' (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)]] |
||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v [[Gradec|Gradcu]], ob [[mecen|mecenstvu]] [[Fran Vidic| |
Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v [[Gradec|Gradcu]], ob [[mecen|mecenstvu]] [[Fran Vidic|Frana Vidica]] pa je nadaljeval šolanje na [[Dunaj]]u, kjer je 1901/1902 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in od 1902-1904 študij nadaljeval v [[Praga|Pragi]]. Do leta 1917 je živel na Dunaju in [[Budimpešta|Budimpešti]], nato pa se je za stalno naselil na [[Slovaška|Slovaškem]], kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju. |
||
[[Slika:Ivan Žabota - Deček s konjičem.jpg|sličica|left|200px|''Deček s konjičem'' (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)]] |
[[Slika:Ivan Žabota - Deček s konjičem.jpg|sličica|left|200px|''Deček s konjičem'' (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)]] |
||
Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi [[portret|portretiral]]. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka [[20. stoletje|20. st.]] preveša v [[Secesija (obdobje)|secesijska]] razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k [[romantika|romantično]]-[[idealizem|idealistični]], v preteklost zazrti [[estetika|estetiki]] in posebno portretom dajal salonski lesk.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca. |
Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi [[portret|portretiral]]. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka [[20. stoletje|20. st.]] preveša v [[Secesija (obdobje)|secesijska]] razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k [[romantika|romantično]]-[[idealizem|idealistični]], v preteklost zazrti [[estetika|estetiki]] in posebno portretom dajal salonski lesk.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca. |
||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 09:54, 12. december 2019
| Ivan Žabota | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 15. december 1877[1] Podgradje |
| Smrt | 27. marec 1939[1] (61 let) Bratislava |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | slikar |
Ivan Žabota, slovenski slikar, * 15. december 1877, Podgradje, † 27. marec 1939, Bratislava
Življenje in delo
Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v Gradcu, ob mecenstvu Frana Vidica pa je nadaljeval šolanje na Dunaju, kjer je 1901/1902 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in od 1902-1904 študij nadaljeval v Pragi. Do leta 1917 je živel na Dunaju in Budimpešti, nato pa se je za stalno naselil na Slovaškem, kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju.
Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi portretiral. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka 20. st. preveša v secesijska razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k romantično-idealistični, v preteklost zazrti estetiki in posebno portretom dajal salonski lesk.[2] Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca.
Viri
Zunanje povezave
- Klemenc Alenka. »Žabota Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
