Ivan Žabota: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+slika
→‎Življenje in delo: čemu krajšanje?
Vrstica 16: Vrstica 16:
[[Slika:Ivan Žabota - Portret starca.jpg|sličica|left|200px|''Portret starca'' (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)]]
[[Slika:Ivan Žabota - Portret starca.jpg|sličica|left|200px|''Portret starca'' (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)]]
== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v [[Gradec|Gradcu]], ob [[mecen|mecenstvu]] [[Fran Vidic|F. Vidica]] pa je nadaljeval šolanje na [[Dunaj]]u, kjer je 1901/1902 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in od 1902-1904 študij nadaljeval v [[Praga|Pragi]]. Do leta 1917 je živel na Dunaju in [[Budimpešta|Budimpešti]], nato pa se je za stalno naselil na [[Slovaška|Slovaškem]], kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju.
Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v [[Gradec|Gradcu]], ob [[mecen|mecenstvu]] [[Fran Vidic|Frana Vidica]] pa je nadaljeval šolanje na [[Dunaj]]u, kjer je 1901/1902 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in od 1902-1904 študij nadaljeval v [[Praga|Pragi]]. Do leta 1917 je živel na Dunaju in [[Budimpešta|Budimpešti]], nato pa se je za stalno naselil na [[Slovaška|Slovaškem]], kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju.


[[Slika:Ivan Žabota - Deček s konjičem.jpg|sličica|left|200px|''Deček s konjičem'' (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)]]
[[Slika:Ivan Žabota - Deček s konjičem.jpg|sličica|left|200px|''Deček s konjičem'' (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)]]
Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi [[portret|portretiral]]. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka [[20. stoletje|20. st.]] preveša v [[Secesija (obdobje)|secesijska]] razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k [[romantika|romantično]]-[[idealizem|idealistični]], v preteklost zazrti [[estetika|estetiki]] in posebno portretom dajal salonski lesk.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca.
Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi [[portret|portretiral]]. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka [[20. stoletje|20. st.]] preveša v [[Secesija (obdobje)|secesijska]] razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k [[romantika|romantično]]-[[idealizem|idealistični]], v preteklost zazrti [[estetika|estetiki]] in posebno portretom dajal salonski lesk.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca.


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 09:54, 12. december 2019

Ivan Žabota
Portret
Rojstvo15. december 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Podgradje
Smrt27. marec 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1] (61 let)
Bratislava
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Avstro-Ogrska
Poklicslikar

Ivan Žabota, slovenski slikar, * 15. december 1877, Podgradje, † 27. marec 1939, Bratislava

Portret starca (ok. 1920), Narodna galerija Slovaške)

Življenje in delo

Žabota je dve leti obiskoval deželno risarsko šolo v Gradcu, ob mecenstvu Frana Vidica pa je nadaljeval šolanje na Dunaju, kjer je 1901/1902 študiral na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti in od 1902-1904 študij nadaljeval v Pragi. Do leta 1917 je živel na Dunaju in Budimpešti, nato pa se je za stalno naselil na Slovaškem, kjer je imel kot pripadnik narodno orientiranih umetnikov vidno mesto v tamkajšnjem kulturnem življenju.

Deček s konjičem (ok. 1925), Narodna galerija Slovaške)

Žabota je ustvarjal predvsem v olju. Močno ga je privlačil folklorni žanr, veliko pa je tudi portretiral. V Žabotovih delih je sprva prevladoval tonski ateljejski realizem, ki se v intimno ubranih interierih z začetka 20. st. preveša v secesijska razpoloženja in čistejše slikarske rešitve. Z leti pa je vse bolj težil k romantično-idealistični, v preteklost zazrti estetiki in posebno portretom dajal salonski lesk.[2] Umrl je v Bratislavi, verjetno 27. marca.

Viri

  1. 1,0 1,1 RKDartists
  2. Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

  • Klemenc Alenka. »Žabota Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.