Močvirska sklednica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ghmkzu
Sotiale (pogovor | prispevki)
Reverted 1 edit by 149.62.90.5 (talk) to last revision by Sotiale (TwinkleGlobal)
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 18: Vrstica 18:
}}
}}


'''Močvirska sklednica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Emys orbicularis''''') je [[želve|želva]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sklednice|sklednic]] (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tzjht [[Južna Evropa|Južne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]] ter [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je poznana kot edina [[avtohtona vrsta|avtohtona]] želva celinskih voda.
'''Močvirska sklednica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Emys orbicularis''''') je [[želve|želva]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sklednice|sklednic]] (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah [[Južna Evropa|Južne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]] ter [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je poznana kot edina [[avtohtona vrsta|avtohtona]] želva celinskih voda.


== Opis ==
== Opis ==

Redakcija: 13:32, 10. december 2019

Močvirska sklednica

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Testudines (želve)
Družina: Emydidae (sklednice)
Rod: Emys
Vrsta: E. orbicularis
Znanstveno ime
Emys orbicularis
(Linnaeus, 1758)
Približno območje razširjenosti
Približno območje razširjenosti

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike. V Sloveniji je poznana kot edina avtohtona želva celinskih voda.

Opis

Oklep, glava in okončine so zelenkasto rjave barve z značilnimi rumenimi pikami, ki so pogosto žarkasto razporejene. Trebušni del oklepa nima enotne obarvanosti, lahko je svetlo rumen ali skoraj črn. Tudi vzorec pik na hrbtni strani oklepa je odvisen od podvrste. Odrasle živali zrastejo do 20 cm v dolžino in tehtajo največkrat med 400 in 700 grami. Prehranjuje se v glavnem z vodnimi živalmi (žuželkami, paglavci, celo ribami), del prehrane pa predstavlja tudi rastlinski material.

Močvirska sklednica je aktivna predvsem zjutraj in zvečer, ob dovolj visokih temperaturah okolice pa tudi ponoči. Preostanek dneva se grejejo na izpostavljenih mestih, lahko tudi po več kot 8 ur dnevno, odvisno od temperature.[2] Pogosto je mogoče opaziti osebke, ko se grejejo na bregovih mlak, koreninah in kamnih, vendar je močvirska sklednica plaha žival, ki se hitro skrije med vodno rastlinje, kadar jo kaj zmoti. Tudi sicer preživi večino dneva v vodi. Del leta, ko so temperature zraka nižje od 10 °C, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo hibernacijo, saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi.[2] Parijo se spomladi, samice odlagajo jajca zgodaj poleti.

Ogroženost in varstvo

Močvirsko sklednico ogroža predvsem izsuševanje mokrišč, ki so njen habitat, in je v Evropi zaščitena po določilih Bernske konvencije, kjer je vključena na seznam strogo varovanih živalskih in rastlinskih vrst.[3] Poleg uničevanja habitatov pa jo ogroža tudi neodgovorno vnašanje podobnih, a tujerodnih in mnogo agresivnejših rdečevratke ter rumenovratke v naravo. Plaha močvirska sklednica se ob interakciji vedno umakne, s čimer troši energijo in dodatno izgublja življenjski prostor.

Status v Sloveniji

Večje populacije te vrste živijo na Ljubljanskem barju, v Beli krajini, porečju Save in na obali. Za severnejše predele je manj podatkov.[4] V Beli krajini so z raziskavo, trajajočo 2008-2012, potrdili prisotnost močvirske sklednice na štirih večjih območjih ob stoječih vodah in izvirih. V Prilozju, Zjotu, kalu Golek, mrtvici Obrh in Nerajcu so potrdili razmnoževanje želv, v kalu Golek in Gornjem kalu so izpričana mesta za odlaganje jajc. Najbolj vitalna je populacija ob zgornji Lahinji, sledijo mrtvice Obrh pri Metliki, okolica naselij Prilozje in Hrast.[5] Slovenija se je kot podpisnica Bernske konvencije zavezala k pravni zaščiti vrst, ki so uvrščene v sezname. Močvirska sklednica je tako zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah[6], njeni habitati pa so na podlagi Evropske direktive o habitatih (92/43/EEC) uvrščeni v mrežo Natura 2000.[7]

Med parjenjem

Viri

  1. Tortoise & Freshwater Turtle Specialist Group (1996). Emys orbicularis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11 May 2006.
  2. 2,0 2,1 Dall'Antonia L. s sod. (2001). Data loggers to monitor activity in wild freshwater turtles [1]. Ethology Ecology & Evolution 13: 81-88
  3. Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats: Appendix II
  4. Krofel M. s sod. (2009). »Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009« (PDF). Natura Sloveniae. Zv. 11, št. 2. str. 61–99.
  5. Vamberger Melita s sod. (2013). »Prispevek k recentni razširjenosti, ekologiji in varstvu močvirske sklednice Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) v Beli krajini (JV Slovenija)« (PDF). Natura Sloveniae. Zv. 15, št. 2. str. 23–38.
  6. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Priloga 1: Vrste, katerih živali so zavarovane. Uradni list RS, št. 46/04
  7. Council Diredtive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. Ministrski svet EU.

Zunanje povezave

(slovensko)
(angleško)