Orozij: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
=== Historiæ adversus paganos === |
=== Historiæ adversus paganos === |
||
=== Druga dela === |
=== Druga dela === |
||
== Ilustrirani Orozijevi rokopisi == |
|||
== Teološke teme pri Oroziju == |
== Teološke teme pri Oroziju == |
||
== Zgodovinopisna metoda == |
== Zgodovinopisna metoda == |
||
== Odnos Orozija do barbarov == |
|||
== Vplivi na Orozija == |
== Vplivi na Orozija == |
||
== Vplivi Orozija na druge == |
== Vplivi Orozija na druge == |
||
=== Vpliv Orozija na Frechulfa iz Lisieuxa === |
=== Vpliv Orozija na Frechulfa iz Lisieuxa === |
||
Ko je [[Frechulf iz Lisieuxa]] okrog leta 830 zapisal svojih dvanajst knjig ''Zgodovine'' ''(Historiarum libri XII''), je s tem delom skušal povezati takratne kristjane s svojimi koreninami. To je ponavljajoč motiv, ki se pojavlja skoraj v vseh zgodnejših zgodovinah krščanskih avtorjev. |
Ko je [[Frechulf iz Lisieuxa]] okrog leta 830 zapisal svojih dvanajst knjig ''Zgodovine'' ''(Historiarum libri XII''), je s tem delom skušal povezati takratne kristjane s svojimi koreninami. To je ponavljajoč motiv, ki se pojavlja skoraj v vseh zgodnejših zgodovinah krščanskih avtorjev. |
||
| Vrstica 51: | Vrstica 59: | ||
Ob tem je vplival prevod njegovega dela tudi na slovnico, saj se je v staro angleščino vnesla oklepajoča konstrukcija pomožnih glagolov, ki se sicer ne pojavlja pogosto.<ref name=":2" /> |
Ob tem je vplival prevod njegovega dela tudi na slovnico, saj se je v staro angleščino vnesla oklepajoča konstrukcija pomožnih glagolov, ki se sicer ne pojavlja pogosto.<ref name=":2" /> |
||
== Recepcija Orozija pri muslimanih == |
|||
== Sodobna veda o Oroziju == |
|||
=== Pogledi Erika Petersona === |
|||
=== Pogledi Henrija Irenéeja Marrouja === |
|||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
Redakcija: 18:08, 3. december 2019
| Orozij | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | cca. 385[1] Braga |
| Smrt | cca. 418[1] |
| Državljanstvo | antični Rim |
| Poklic | zgodovinar, pisatelj, teolog, duhovnik |
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Bil je učenec in sodelavec Avguština Hiponskega, na čigar pobudo je napisal Sedem knjig zgodb proti poganom (Historiarum adversus paganos libri septem) in ki velja za dopolnitev Avguštinovemu O Božjem mestu.
Življenje
Ime in rojstvo
Mladost
Potovanje v Afriko
Potovanje v Palestino
Smrt
Dela
Commonitorium
Liber apologeticus
Polno ime Orozijeve druge knjige je Liber apologeticus contra Pelagium de arbitrii libertate. Orozij jo je spisal, ko se je julija leta 415 udeležil škofijske sinode v Jeruzalemu. Liber apologeticus tudi edini vir informacij s te sinode. Ni historične narave, kljub temu pa vsebuje elemente, ki so uporabni za rekonstrukcijo Orozijevega življenja.
Delo je zastavljeno kot apologetični pamflet, namenjen udeležencem jeruzalemske sinode. Orozij je s tem želel doseči tri cilje: ubraniti svoj ugled, ki je bil s strani jeruzalemskega škofa Janeza II. načet z obtožbami o hereziji; ponovno potrditi svoje prepričanje, ki je bilo hkrati prepričanje celotne ortodoksne stranke in v nasprotju s Pelagijevo stranko; napasti in uničiti nauk Pelagija in njegovih pristašev. Delo predstavlja pelagijansko doktrino tako, kot jo je razumeval latinski svet, predvsem severna Afrika.[2]
Delo Liber apologeticus je zgrajeno iz dveh glavnih delov: prvi del (1-9) je namenjen obravnavi jeruzalemske sinode in Orozijevi obrambi njegovih dejanj in izjav, drugi del (10-33) pa je namenjen natančni predstavitvi Pelagijevega nauka, zlasti tez iz Pelagijevih del Testimonia in Epistula ad Dementriadem. Bolj natančno, Orozij v tem delu razpravlja o tem, da je Pelagij napačno razumel in tako spodkopal ključni krščanski koncept, to je koncept božje milosti. Orozij s posebno pozornostjo obravnava tudi vprašanje izvirnega greha, slabosti človeške narave in nujnosti Božje pomoči v svetu.[2]
V tem delu Orozij pokaže svoje retorično mojstrstvo, ki ga podkrepi s svetopisemskimi dokazi in patrističnimi citati, njegova obtožba pelagijanizma pa je impresivna predvsem zaradi njegove obsežnosti in jasnosti.[2]
Historiæ adversus paganos
Druga dela
Ilustrirani Orozijevi rokopisi
Teološke teme pri Oroziju
Zgodovinopisna metoda
Odnos Orozija do barbarov
Vplivi na Orozija
Vplivi Orozija na druge
Vpliv Orozija na Frechulfa iz Lisieuxa
Ko je Frechulf iz Lisieuxa okrog leta 830 zapisal svojih dvanajst knjig Zgodovine (Historiarum libri XII), je s tem delom skušal povezati takratne kristjane s svojimi koreninami. To je ponavljajoč motiv, ki se pojavlja skoraj v vseh zgodnejših zgodovinah krščanskih avtorjev.
Iz njegovih knjig zgodovine je razvidno, da je dobro poznal tako Avguština kot Orozija in njuni deli de civitate dei in historiarum adversus paganos, saj oba omenja skupaj.
Njegovo delo se je na ta dela opiralo kot na didaktični material. Vidni pa so tudi jasnejši vplivi, saj je prevzel njuni teorijo o šestih dobah (Avguštin) in štirih svetovnih kraljestvih (Orozij). Še posebej se prepozna vpliv Orozija nanj, ko povzame njegovo primerjavo Rima z Babilonom s svojimi besedami, a v istem duhu. Ob tem tudi dobesedno povzema precej njegovih primerjav cesarja Avgusta s Kristusom.[3]
Vpliv Orozija na Danteja
Dante je vsekakor bral Orozijeva dela in ga je tudi vključil v svojo Božansko komedijo. V desetem spevu Raja med 118 in 120 verzom zagotovo govori o Oroziju.
V raznih delih Dante sedemkrat omeni Orozija po imenu. Enkrat v Convivio, enkrat v De Vulgari Eloquentia, štirikrat v De Monarchia, in enkrat v Questio de Aqua et Terra. Ponekod ga citira, ponekod samo omenja. Omenjen pa je z mojstri besede, kot so Plinij, Livij in Cicero.[4]
Dante sicer velikokrat navaja Livijevo Zgodovino Rima, toda precej teh navedkov se v resnici nanaša na Orozija. [5] Večkrat tudi skoraj dobesedno sledi Orozijevim argumentom in njegovi misli.[4]
Vpliv prevoda Orozijeve Zgodovine na staro angleščino
Angleščina, kljub svojim germanskim koreninam, danes vsebuje več kot 60% besed, ki izhajajo iz latinščine. Večina teh je prišla vanjo v času normanske nadvlade, z nastajanjem srednje angleščine. Kar nekaj besed pa je prišlo vanjo že med pokristjanjevanjem Britanije in pri prevajalskem projektu kralja Alfreda del iz latinščine v staro angleščino.[6]
Pavel Orozij je eden izmed avtorjev, čigar dela so bila prevedena v staro angleščino pod okriljem kralja Alfreda Velikega.[6]
Tako se je v besedišče iz njegove Zgodovine proti poganom v staro angleščino iz latinščine prikradlo nekaj besed, kot so staroangleške legie (v sodobni angleščini legion), triumphe (v sodobni angleščini triumph), tictator (v sodobni angleščini dictator).[7]
Ob tem je vplival prevod njegovega dela tudi na slovnico, saj se je v staro angleščino vnesla oklepajoča konstrukcija pomožnih glagolov, ki se sicer ne pojavlja pogosto.[7]
Recepcija Orozija pri muslimanih
Sodobna veda o Oroziju
Pogledi Erika Petersona
Pogledi Henrija Irenéeja Marrouja
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Record #118590251 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Hanson, Craig Lee (1999). The fathers of the church. volume 99. Catholic university of America press. str. 108-109.
- ↑ Ward, Graeme (2014-11). »All roads lead to Rome? Frechulf of Lisieux, Augustine and Orosius: Frechulf of Lisieux, Augustine and Orosius«. Early Medieval Europe (v angleščini). Zv. 22, št. 4. str. 492–505. doi:10.1111/emed.12084.
{{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ 4,0 4,1 Toynbee, Paget (1895). »Dante's obligations to Orosius«. Romania. Zv. 24, št. 95. str. 385–398. doi:10.3406/roma.1895.5889. ISSN 0035-8029.
- ↑ Lansing, Richard H. (2010, ©2000). The Dante encyclopedia. Routledge. ISBN 9780415876117. OCLC 669390798.
{{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ 6,0 6,1 Trobevšek, Frančiška. Socio-Linguistic History of English. Ljubljana: Skripta FF.
- ↑ 7,0 7,1 Brinton, Laurel J.; Bergs, Alexander (25. januar 2017). Old English. Berlin, Boston: De Gruyter. str. 1–7. ISBN 9783110525304.
Glej tudi
Zunanje povezave
Bibliografija
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
