Perzija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Perzijska svetovna država: disambig., drugi drobni popravki AWB
Novo poglavje.
Vrstica 8: Vrstica 8:
== Prenove Dareja I. ==
== Prenove Dareja I. ==
Največji razcvet je Perzija doživela pod kraljem [[Darej I.|Darejem I. Velikim]] (vladal [[521 pr. n. št.|521]]-[[486. pr. n. št.]]). Z osvajanjem je državne meje razširil do reke Ind, na zahodu pa do Egipta, Egejskega morja in spodnje [[Donava|Donave]]. Zaradi moči in bogastva so ga imenovali tudi 'kralj kraljev'. Znan je tudi po svojih prenovah, s katerimi je poenotil državo. Upravno jo je razdelil na 20 [[satrapija|satrapij]], ki so jim vladali [[satrap]]i, uvedel je uradniški aparat z velikim [[vezir]]jem na čelu in državo povezal z izgradnjo cest ter poštnih postojank.
Največji razcvet je Perzija doživela pod kraljem [[Darej I.|Darejem I. Velikim]] (vladal [[521 pr. n. št.|521]]-[[486. pr. n. št.]]). Z osvajanjem je državne meje razširil do reke Ind, na zahodu pa do Egipta, Egejskega morja in spodnje [[Donava|Donave]]. Zaradi moči in bogastva so ga imenovali tudi 'kralj kraljev'. Znan je tudi po svojih prenovah, s katerimi je poenotil državo. Upravno jo je razdelil na 20 [[satrapija|satrapij]], ki so jim vladali [[satrap]]i, uvedel je uradniški aparat z velikim [[vezir]]jem na čelu in državo povezal z izgradnjo cest ter poštnih postojank.

== Nova Perzija ==
Konec stare Perzije je bilo, ko je leta [[333 pr. n. št.]], ko je [[Aleksander Veliki]] premagal Perzijskega kralja [[Darej III.|Dareja III.]]. Šele leta [[1794]] se je Perzija obnovila, a ni bila več tako mogočna kot nekoč. [[Šah]] [[Fath Ali]] je bil zadnji perzijski šah, ki je vladal brez evropskega vmešavanja. Končno je po prvi svetovni vojni, leta [[1925]], propadla. Današnji [[Iran]] je ostanek Perzije. V Iranu so šahi še obstajali še do leta [[1989]].


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 15:36, 1. december 2019

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahaimnesom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov. Njihovo priseljevanje iz evrazijskih step v Perzijo ali Iran se je začelo že v začetku 1. tisočletja pr. n. št.

Perzijska svetovna država

Perzijski kralji so v 6. in 5. stoletju pr. n. št. ustanovili prvo svetovno državo, ki je segala od Egipta in Egejskega morja na zahodu do reke Ind na vzhodu. Perzijci pokorjenih ljudstev niso več odpeljali v suženjstvo, kot je bilo takrat običajno. Dovolili so jim častiti domače bogove, pustili so jim krajevno upravo, domače šege in navade in jim le naložili visoke davke.

Prenove Dareja I.

Največji razcvet je Perzija doživela pod kraljem Darejem I. Velikim (vladal 521-486. pr. n. št.). Z osvajanjem je državne meje razširil do reke Ind, na zahodu pa do Egipta, Egejskega morja in spodnje Donave. Zaradi moči in bogastva so ga imenovali tudi 'kralj kraljev'. Znan je tudi po svojih prenovah, s katerimi je poenotil državo. Upravno jo je razdelil na 20 satrapij, ki so jim vladali satrapi, uvedel je uradniški aparat z velikim vezirjem na čelu in državo povezal z izgradnjo cest ter poštnih postojank.

Nova Perzija

Konec stare Perzije je bilo, ko je leta 333 pr. n. št., ko je Aleksander Veliki premagal Perzijskega kralja Dareja III.. Šele leta 1794 se je Perzija obnovila, a ni bila več tako mogočna kot nekoč. Šah Fath Ali je bil zadnji perzijski šah, ki je vladal brez evropskega vmešavanja. Končno je po prvi svetovni vojni, leta 1925, propadla. Današnji Iran je ostanek Perzije. V Iranu so šahi še obstajali še do leta 1989.

Glej tudi

Zunanje povezave