Vinko Jelovac: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Viri: +nk
Vrstica 31: Vrstica 31:


{{Slovenski športnik leta}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{normativna kontrola}}


{{škrbina o košarkarju}}
{{škrbina o košarkarju}}
{{DEFAULTSORT:Jelovac, Vinko}}
{{DEFAULTSORT:Jelovac, Vinko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski košarkarji]]
[[Kategorija:Slovenski košarkarji]]
[[Kategorija:Slovenski košarkarski trenerji]]
[[Kategorija:Slovenski košarkarski trenerji]]

Redakcija: 09:45, 26. november 2019

Vinko Jelovac
Portret
Rojstvo18. november 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (75 let)
Pazin
Poklickošarkarski trener, košarkar
Država Hrvaška
 SFRJ
 Slovenija

Vinko Jelovac, hrvaško-slovenski košarkar in trener, * 18. november 1948, Jelovci, Pazin, Hrvaška.

Jelovac je bil dolgoletni košarkar Olimpije in jugoslovanske reprezentance za katero je med letoma 1968 in 1977 zbral 240 nastopov.

Reprezentanca

Na Olimpijskih igrah 1976 v Montréalu je sodeloval pri osvojitvi srebrne medalje, sodeloval pa je tudi že na Olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, ko je bila jugoslovanska reprezentanca peta. Ob tem ima še dve medalji s svetovnih prvenstev, zlato iz leta 1970 v Ljubljani, skupaj z Dragutinom Čermakom, Krešimirjem Čosićem, Ivom Danevom, Draganom Kapidžićem, Nikolo Plečašem, Trajkom Rajkovićem, Ljubodragom Simonovićem, Petrom Skansijem, Damirjem Šolmanom, Ratkom Tvrdićem in Aljošo Žorgo in srebrno iz leta 1974 v Portoriku.

Slovo

Mi smo Vinkovi, Vinko je naš

5. decembra 1982 je v Hali Tivoli odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo pred prenapolnjenimi tribunami. Od njega so se poslovili tudi gledalci z glasnim skandiranjem mi smo Vinkovi, Vinko je naš. Na koncu tekme je Jelovac opravil še simbolično izmenjavo mesta kapetana moštva s predajo kapetanskega traku nasledniku - Petru Vilfanu, še enemu velikemu košarkarju.

Kariera po aktivnem igranju

Po končani karieri je nekaj časa deloval kot trener, najprej je delal pri drugem ljubljanskem klubu, Slovanu. Sledila je selitev v Olimpijo, ki jo je leta 1985 pripeljal nazaj v prvo ligo. Nato je delal v Osijeku, kasneje pa nekaj časa v Italiji, najprej je bil v Palermu, nato še na Sardiniji.

Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Viri