Tinjan: Razlika med redakcijama

Tinjan
Tinjan
	Tinjan, točka Slovenske planinske poti
	Tinjan Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Koper
Površina
• Skupno	4,29 km2
Nadm. višina	361,9 m
Prebivalstvo (2019)
• Skupno	196
• Gostota	46 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	6281 Škofije
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;
	Tinjan - Vas
	Register kulturne dediščine Slovenije
	Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Koper
RKD št.	25507 (opis enote)
Razglasitev NSLP	1. avgust 1987

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 21:04, 25. november 2019

Tinjan je staro naselje ob slovensko-italijanski meji v slovenskem delu Istre (italijansko Antignano). Stoji na vrhu Tinjanskega hriba (374 m), z lepim pogledom na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine, o čemer pričajo ostanki nekdanjega obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev sv. Mihaela.

Opis vasi

Tinjan je majhna, gručasta vasica. Na vzhodni strani tik pod Tinjanom je majhen zaselek z imenom Podgorci. Tinjan leži na vrhu Tinjanskega hriba na nadmorski višini 374 m in je zadnji razgledni hrib, na slovenski planinski poti, preden se dokončno spusti do našega morja v Ankaranu. Nahaja se ob državni meji z Italijo, spada pod občino Koper, podrobneje pod pošto Škofije, od Kopra pa je oddaljen 11 km. Leta 2002 so bili podani podatki, da na Tinjanu živi 151 prebivalcev, od tega je bilo 77 moških in 74 žensk, oziroma vsega skupaj 45 družin. Z vrha Tinjana se nam ponuja lep razgled na Koprski, Tržaški in Piranski zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani.

Jedro naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, obnovljeni pred letom 1700. Cerkev sestavlja tudi zvonik, njegov vhod krasi kamniti relief Križnega, ki je nastal leta 1704. Na zunanji steni zakristije pa je vzidana antična glava, za katero znanstveniki predvidevajo, da je iz rimskega časa.

Pred cerkvijo se razprostira velika, stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena velika oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo Tinjan. Novi časi so v Tinjan pripeljali elektriko ter nedavno še vodovod. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se napaja cela vrsta vodnjakov in dve vaški mlaki.

Nastanek imena vasi

Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod Histrov z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...)

Zgodovina

Tinjan je nastal že v začetku železne dobe. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška trdnjava. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Za novejšo zgodovino vasi je pomembno leto 1948, ko se je zaradi takratne Tržaške krize na Tinjan vkopala JL0, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. V tistem času so Tinjan zaradi osebne varnosti zapustili skoraj vsi prebivalci.

Gibanje števila prebivalstva
Leto	1869	1900	1931	1961	1971	1981	1991	2002
Št. preb.	360	425	476	161	175	151	139	151

Sklici in opombe

↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istra: Cres, Lošinj : zgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Trst: Bruno Fachin. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Koper: Libris. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.

Glej tudi

Zunanje povezave

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

[RKD25507-2] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

[1]

[2]

@@ Vrstica 35: / Vrstica 35: @@
 ==Nastanek imena vasi==
-Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že v rimskih časih. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali, zato so jih poimenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan.
+Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod [[Histri|Histrov]] z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...)
 ==Zgodovina==