Orozij: Razlika med redakcijama
vnos poglavij za dopolnitev |
|||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
=== Smrt === |
=== Smrt === |
||
== Dela == |
== Dela == |
||
=== Commonitorium |
=== Commonitorium === |
||
=== Liber apologeticus === |
|||
=== Historiæ adversus paganos === |
=== Historiæ adversus paganos === |
||
=== Druga dela === |
|||
== Zgodovinopisna metoda == |
== Zgodovinopisna metoda == |
||
== Vplivi na Orozija == |
== Vplivi na Orozija == |
||
Redakcija: 09:37, 19. november 2019
| Orozij | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | cca. 385[1] Braga |
| Smrt | cca. 418[1] |
| Državljanstvo | antični Rim |
| Poklic | zgodovinar, pisatelj, teolog, duhovnik |
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Bil je učenec in sodelavec Avguština Hiponskega, na čigar pobudo je napisal Sedem knjig zgodb proti poganom (Historiarum adversus paganos libri septem) in ki velja za dopolnitev Avguštinovemu O Božjem mestu.
Življenje
Ime in rojstvo
Mladost
Potovanje v Afriko
Potovanje v Palestino
Smrt
Dela
Commonitorium
Liber apologeticus
Historiæ adversus paganos
Druga dela
Zgodovinopisna metoda
Vplivi na Orozija
Vplivi Orozija na druge
Vpliv Orozija na Frechulfa iz Lisieuxa
Ko je Frechulf iz Lisieuxa okrog leta 830 zapisal svojih dvanajst knjig Zgodovine (Historiarum libri XII), je s tem delom skušal povezati takratne kristjane s svojimi koreninami. To je ponavljajoč motiv, ki se pojavlja skoraj v vseh zgodnejših zgodovinah krščanskih avtorjev.
Iz njegovih knjig zgodovine je razvidno, da je dobro poznal tako Avguština kot Orozija in njuni deli de civitate dei in historiarum adversus paganos, saj oba omenja skupaj.
Njegovo delo se je na ta dela opiralo kot na didaktični material. Vidni pa so tudi jasnejši vplivi, saj je prevzel njuni teorijo o šestih dobah (Avguštin) in štirih svetovnih kraljestvih (Orozij). Še posebej se prepozna vpliv Orozija nanj, ko povzame njegovo primerjavo Rima z Babilonom s svojimi besedami, a v istem duhu. Ob tem tudi dobesedno povzema precej njegovih primerjav cesarja Avgusta s Kristusom.[2]
Vpliv Orozija na Danteja
Dante je vsekakor bral Orozijeva dela in ga je tudi vključil v svojo Božansko komedijo. V desetem spevu Raja med 118 in 120 verzom zagotovo govori o Oroziju.
V raznih delih Dante sedemkrat omeni Orozija po imenu. Enkrat v Convivio, enkrat v De Vulgari Eloquentia, štirikrat v De Monarchia, in enkrat v Questio de Aqua et Terra. Ponekod ga citira, ponekod samo omenja. Omenjen pa je z mojstri besede, kot so Plinij, Livij in Cicero.[3]
Dante sicer velikokrat navaja Livijevo Zgodovino Rima, toda precej teh navedkov se v resnici nanaša na Orozija. [4] Večkrat tudi skoraj dobesedno sledi Orozijevim argumentom in njegovi misli.[3]
Vpliv prevoda Orozijeve Zgodovine na staro angleščino
Angleščina, kljub svojim germanskim koreninam, danes vsebuje več kot 60% besed, ki izhajajo iz latinščine. Večina teh je prišla vanjo v času normanske nadvlade, z nastajanjem srednje angleščine. Kar nekaj besed pa je prišlo vanjo že med pokristjanjevanjem Britanije in pri prevajalskem projektu kralja Alfreda del iz latinščine v staro angleščino.[5]
Pavel Orozij je eden izmed avtorjev, čigar dela so bila prevedena v staro angleščino pod okriljem kralja Alfreda Velikega.[5]
Tako se je v besedišče iz njegove Zgodovine proti poganom v staro angleščino iz latinščine prikradlo nekaj besed, kot so staroangleške legie (v sodobni angleščini legion), triumphe (v sodobni angleščini triumph), tictator (v sodobni angleščini dictator).[6]
Ob tem je vplival prevod njegovega dela tudi na slovnico, saj se je v staro angleščino vnesla oklepajoča konstrukcija pomožnih glagolov, ki se sicer ne pojavlja pogosto.[6]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Record #118590251 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Ward, Graeme (2014-11). »All roads lead to Rome? Frechulf of Lisieux, Augustine and Orosius: Frechulf of Lisieux, Augustine and Orosius«. Early Medieval Europe (v angleščini). Zv. 22, št. 4. str. 492–505. doi:10.1111/emed.12084.
{{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ 3,0 3,1 Toynbee, Paget (1895). »Dante's obligations to Orosius«. Romania. Zv. 24, št. 95. str. 385–398. doi:10.3406/roma.1895.5889. ISSN 0035-8029.
- ↑ Lansing, Richard H. (2010, ©2000). The Dante encyclopedia. Routledge. ISBN 9780415876117. OCLC 669390798.
{{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč) - ↑ 5,0 5,1 Trobevšek, Frančiška. Socio-Linguistic History of English. Ljubljana: Skripta FF.
- ↑ 6,0 6,1 Brinton, Laurel J.; Bergs, Alexander (25. januar 2017). Old English. Berlin, Boston: De Gruyter. str. 1–7. ISBN 9783110525304.
Glej tudi
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
