Boštanj, Sevnica: Razlika med redakcijama
pos. št. preb. |
{{normativna kontrola}} |
||
| Vrstica 56: | Vrstica 56: | ||
[[Kategorija:Guinnessova knjiga rekordov]] |
[[Kategorija:Guinnessova knjiga rekordov]] |
||
[[Kategorija:Boštanj|*]] |
[[Kategorija:Boštanj|*]] |
||
{{normativna kontrola}} |
|||
Redakcija: 11:00, 18. november 2019
Boštanj, Sevnica | |
|---|---|
.jpg) | |
  Boštanj, Sevnica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°0′49.58″N 15°16′52.54″E / 46.0137722°N 15.2812611°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Sevnica |
| Površina | |
| • Skupno | 1,32 km2 |
| Nadm. višina | 215,4 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 290 |
| • Gostota | 220 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8294 Boštanj |
| Zemljevidi | |
Boštanj je naselje v Krajevni skupnosti Boštanj, ki je v Občini Sevnica.
Lega
Boštanj leži na desnem bregu Save, jugozahodno od Sevnice. V zadnjih letih se je kraj precej povečal in preoblikoval.
Zgodovina
Poselitev kraja sega v starejšo železno dobo, vas pa je v starih listinah prvič omenjena že v 12. st.
Gospodarstvo
V kraju stoji HE Boštanj, ena izmed savskih hidroelektrarn zgrajena leta 2006, gradnja pa se je začela leta 2002. Danes prinaša dosti veliko korist.
Zanimivosti
Na Gavgah, 1 km od Boštanja, je znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki je velika botanična redkost v vsej srednji Evropi. Rastišče je v gozdu gradna in pravega kostanja. Tla so kisla, pobočja pa nagnjena proti severu in severovzhodu. V bližini je pod cerkvijo na Topolovcu še eno, skromnejše nahajališče.
Krajani so se 30. aprila 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali s postavitvijo najvišjega 43,44 m visokega[2] kresu na svetu. Odlično se ga je videlo iz bližnjega hriba Zajčja Gora oz. Ledine.
NOB
Nemški okupator je prebivalce Boštanja v letih 1941 in 1942 izgnal v Nemčijo in na njihove domove naselil nemške priseljence, zlasti iz Kočevskega (t. i. Kočevarje). Kraj so 13.10. 1943 za dva dni osvobodili partizani, pri tem so opustošili orožniško postajo in požgali grad.
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ RTVSLO Boštanjčanom uspelo postaviti rekord
Viri
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Boštanj pri Sevnici), Ljubljana, 1991
