Jolanda Flandrijska: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
življenje
Octopus (pogovor | prispevki)
Nasledstvo
Vrstica 37: Vrstica 37:


Z [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarskimi]] carji je sklenila zavezništvo proti več nasledstvenim državam [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in sklenila mir z [[Nikejsko cesarstvo|nikejskim]] cesarjem [[Teodor I. Laskaris|Teodorjem I. Laskarisom]] in z njim poročila hčerko [[Marija Courtenayska|Marijo]]. Kmalu zatem je leta 1219 umrla.
Z [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarskimi]] carji je sklenila zavezništvo proti več nasledstvenim državam [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in sklenila mir z [[Nikejsko cesarstvo|nikejskim]] cesarjem [[Teodor I. Laskaris|Teodorjem I. Laskarisom]] in z njim poročila hčerko [[Marija Courtenayska|Marijo]]. Kmalu zatem je leta 1219 umrla.

==Nasledstvo==
Jolando je nasledil njen drugi sin [[Robert I. Courtenayski|Robert Courtenayski]], ker njegovega starejšega brata Filipa latinski prestol ni zanimal.<ref name=ref3>Nicol 2002, str. 12.</ref> Ker je bil Robert takrat še v Franciji, je bilo do njegovega prihoda leta 1221 v cesarstvu ponovno krajše brezvladje.

Njen položaj namurske markize je po njenem odhodu v Konstantinopel leta 1216 nasledil njen najstarejši sin Filip II.



==Sklici==
==Sklici==

Redakcija: 06:42, 17. november 2019

Jolanda Flandrijska
Rojstvo1175({{padleft:1175|4|0}})
Smrt1219 (43–44  let)
Konstantinopel
ZakonecPeter II., latinski cesar
Potomci
Podrobnost
OčeBalduin V., grof Hainauta
MatiMargareta I., grofica Flandrije


Jolanda Flandrijska (francosko Yolande de Hainault), markiza Namurja, je bila od leta 1216 do 1219[1] cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1175, † 1219.

Leta 1217 so njenega moža Petra II. Courtenayskega na poti v Konstantinopel v Epirju ujeli in aretirali, zato je od takrat vladala kot samostojna vladarica. Od leta 1212 do 1219 je vladal tudi kot markiza Namurja.

Življenje

Jolanda je bila hčerka hainautskega grofa Balduina V. in flandrijske grofice Margarete I. [2] Njena brata Balduin I. in Henrik sta bila prva cesarja Latinskega cesarstva.[2]

Leta 212 je za bratom Filipom I. postala namurska markiza.

Po smrti brata Henrika leta 1216 se je začelo kratko brezvladje, ki je trajalo do izvolitve Petra II. za Henrikovega naslednika. Peter je poslal Jolando v Konstantinopel, sam pa se je na poti zapletel v spopad z Epirskim despotatom in bil ujet. Njegova usoda ni znana, zelo verjetno pa so ga ubili. V tem času je kot samostojna vladarica vladala Jolanda.

Z bolgarskimi carji je sklenila zavezništvo proti več nasledstvenim državam Bizantinskega cesarstva in sklenila mir z nikejskim cesarjem Teodorjem I. Laskarisom in z njim poročila hčerko Marijo. Kmalu zatem je leta 1219 umrla.

Nasledstvo

Jolando je nasledil njen drugi sin Robert Courtenayski, ker njegovega starejšega brata Filipa latinski prestol ni zanimal.[3] Ker je bil Robert takrat še v Franciji, je bilo do njegovega prihoda leta 1221 v cesarstvu ponovno krajše brezvladje.

Njen položaj namurske markize je po njenem odhodu v Konstantinopel leta 1216 nasledil njen najstarejši sin Filip II.


Sklici

  1. Van Tricht 2011, str. 290.
  2. 2,0 2,1 Rasmussen 1997, str. 9.
  3. Nicol 2002, str. 12.