Univerza v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
opšopšoš
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Univerza
{{Infopolje Univerza
|name=Univerza v Ljubljani
<nowiki>|</nowiki>name=Univerza v Ljubljani
|native_name=
<nowiki>|</nowiki>native_name=
|image=[[Slika:LogotipUL L.gif|150px|Logo of the University of Ljubljana]]
<nowiki>|</nowiki>image=[[Slika:LogotipUL L.gif|150px|Logo of the University of Ljubljana]]
|latin_name=Universitas Labacensis
|latin_name=Universitas Labacensis
|established=1919
|established=1919
|type=javna univerza
|type=javna univerza
|budget=330.700.000 [[evro|€]] <small>(2018)</small><ref name="stevilke"/>
|budget=330.700.000 [[evro|€]] <small>(2018)</small><ref name="stevilke"/>
|rector=[[Igor Papič]]
|students=37.874 <small>(2018)</small><ref name="stevilke"/>
|undergrad=24.032 <small>(2016)</small><ref name="stevilke"/>
|postgrad=16.078 <small>(2016)</small><ref name="stevilke"/>
|city=[[Ljubljana]]
|country=[[Slovenija]]
|campus=
|affiliations=[[The Guild]], [[Združenje evropskih univerz]]
|website={{URL|http://www.uni-lj.si}}
|faculty=
|staff=6.093<small>(2018)</small><ref name="stevilke">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah/ |title=Univerza v številkah |publisher=Univerza v Ljubljani |year=2016 |accessdate=31.10.2016}}</ref>
}}

'''Univerza v Ljubljani''' ({{jezik-la|'''Universitas Labacensis'''}}) je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17<ref name="stevilke"/>) največja [[univerza]] v [[Slovenija|Sloveniji]].<ref>{{navedi splet| url=https://fototekamnzs.com/2013/12/03/dan-univerze-v-ljubljani/ |title=Dan Univerze v Ljubljani |last=Valič |first=Urša |date=13.12.2013 |publisher=[[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |accessdate=13.10.2016}}</ref> Sedež - Rektorat univerze se nahaja v ožjem središču [[Ljubljana|Ljubljane]], v stavbi [[Kranjski deželni dvorec|Kranjskega deželnega dvorca]] na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]], fakultete pa se nahajajo v različnih delih Ljubljane in ena od njih, [[Fakulteta za pomorstvo in promet]], v [[Portorož]]u.

Trenutni (44.) [[rektor]] Univerze je [[Igor Papič]]. Študenti so organizirani v krovno [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani]].

Na različnih mednarodnih lestvicah, ki rangirajo univerze po akademskih in znanstvenih dosežkih, se ljubljanska univerza običajno uvršča med 600 najboljših univerz na svetu, kot najvišje uvrščena univerza v Sloveniji. Po lestvici Academic Ranking of World Universities (ARWU, t. i. »[[šanghajska lestvica]]«) se tako do leta 2018 uvrščala med 500 najboljših, naslednje leto pa je zdrsnila stoterico nižje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.shanghairanking.com/World-University-Rankings/University-of-Ljubljana.html |title=University of Ljubljana |work=Academic Ranking of World Universities |accessdate=2019-08-18}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042895435 |title= Premalo denarja, nižje uvrstitve slovenskih univerz v svetovni konkurenci |last=Škerl Kramberger |first=Uroš |date=2019-08-17 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2019-08-18}}</ref> Po lestvici QS World University Rankings je v rangu 591–600 najboljših za leto 2019, pri čemer je najbolje ocenjeni študijski program [[fizika|fizike]] in [[astronomija|astronomije]] med 250 najboljših,<ref>{{navedi splet |url=https://www.topuniversities.com/universities/university-ljubljana |title=University of Ljubljana |work=QS Top Universities |publisher=Quacquarelli Symonds Ltd. |accessdate=2019-07-23}}</ref> po lestvici THE World University Rankings (Times Higher Education, 2019) pa v rangu 601–800.<ref>{{navedi splet |url=https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-ljubljana |title=University of Ljubljana |work=THE World University Rankings |accessdate=2019-07-23}}</ref>

== Zgodovina ==
[[Slika:Univerza v Ljubljani 01.jpg|thumb|220px|Sedež (rektorat) univerze]]
Visokošolsko izobraževanje se je v Ljubljani začelo že leta 1704, ko so v okviru filozofskega študija ustanovili stolici za logiko in cerkveno pravo, 1705 so ustanovili še stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa stolico za mehaniko. Pokrivali so tudi  študij teologije v povezavi s filozofskim študijem. Ker visokošolska ustanova v Ljubljani ni premogla vseh študijev,  jo danes nekateri imenujejo tudi semiuniverza. V 18. stoletju je bil dodatno uveden še  medicinsko-kirurški študij.

Popolna univerza v Ljubljani, sprva pod imenom Écoles centrales, je bila ustanovljena leta 1810 v času [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]], a je bila kmalu za tem, ko si je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena. Višje/visokošolsko izobraževanje v Ljubljani pa je avstrijska oblast vrnila v obliko, ki je obstajala pred francosko zasedbo. Rektor ljubljanske univerze za časa francoskih Centralnih šol je bil [[Jožef Balant]] (Walland, Valant) (1763-1834), kasnejši goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, ki je bil rojen v Novi vasi pri Radovljici. Zaslužen je bil za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva na Slovenskem in spada med naše pomembne narodnobuditeljske šolnike in duhovnike.

Začasno narodno predstavništvo v [[Beograd]]u je 16. julija 1919 na 55. seji v drugem branju dokončno sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, uradno »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, s popolnimi [[pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno]], [[filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko]], [[tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniško]], [[teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko]] in nepopolno, dvoletno [[medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinsko]] fakulteto. Za je glasovalo 153 od 153 prisotnih poslancev. Regent Aleksander je zakon podpisal 23. 7. 1919 in ta datum štejemo tudi za uradni ustanovitveni datum, čeprav je bil v uradnem listu Kraljevine SHS, Službene Novine št. 83, objavljen šele 23. 8. 1919, v Uradnem listu Deželne vlade za Slovenijo št. 140 pa 1. 9. 1919.<ref>{{navedi knjigo |last=Polec |first=Janko |authorlink=Janko Polec |year=1929 |chapter=Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo |title=Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 |location=Ljubljana |publisher=Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega |pages=173 in 181}}</ref> Veliko zaslug za ustanovitev univerze ima [[Mihajlo Rostohar]].{{navedi vir}}. S kraljevo odločbo je bilo 31. avgusta imenovanih prvih 18 profesorjev. Dvanajstega novembra so bili izvoljeni [[rektor]] in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.<ref>{{navedi splet| url=http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/zgodovina_ul/ |title=Zgodovina UL |publisher=Univerza v Ljubljani}}</ref> V prvem letu (1919-1920) se je na univerzo vpisalo 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2007-2008 pa je bilo vpisanih že 47.465 študentov.<ref>{{navedi knjigo |title=Gremo v mesto Ljubljana |first1=Špela |last1=Kuhar |first2=Robert |last2=Potokar |publisher=Ustanova Fundacija Piranesi |year=2008}}</ref>

{{škrbinski razdelek}}

=== Zgodovina poimenovanja ===
* Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani/Univeritas Labacensis (1919–1929)
* Univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani/Universitas Alexandrina (1929–1941)
* R. universita di Lubiana/Kraljeva univerza v Ljubljani (1941–1943)
* Universität Laibach/Univerza v Ljubljani (1943–1945)
* Univerza v Ljubljani (1945–1979)
* Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979–1990)
* Univerza v Ljubljani (od 1990)

== Organiziranost ==
[[slika:Igor Papič.jpg|thumb|Trenutni rektor univerze je elektrotehnik [[Igor Papič]]]]
Univerza v Ljubljani je javna ustanova, katere formalnopravna ustanoviteljica je [[Republika Slovenija]],<ref name="Statut">{{navedi dokument |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT98# |title=Statut Univerze v Ljubljani |date=28.1.2005 |work=Pravno-informacijski sistem |accessdate=31.10.2016}}</ref> a ima poseben status med javnimi ustanovami, saj [[Ustava Republike Slovenije|slovenska Ustava]] in Zakon o visokem šolstvu določata, da so javne univerze pri izvajanju svojega poslanstva avtonomne v organizacijskem in akademskem smislu. Pri tem pa ta pojem v zakonodaji ni natančno opredeljen, tako da je v praksi avtonomija omejena na več načinov, na primer z umestitvijo akademskega osebja v sistem javnih uslužbencev.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/sobotna/komu-koristita-akademska-svoboda-in-avtonomija-univerz.html |title= Komu koristita akademska svoboda in avtonomija univerz? |last=Svetlik |first=Ivan |date=9.4.2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=31.10.2016}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Igličar |first=Albin |authorlink=Albin Igličar |year=2005 |url=https://revus.revues.org/1816#abstract-1816-sl |title=Avtonomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije |journal=Revus |volume=5 |pages=91–101 |doi=10.4000/revus.1816}}</ref>

Vodja in predstavnik univerze je rektor, ostali organi pa so še senat, ki je najvišji strokovni organ, upravni odbor, ki je odgovoren zlasti za materialne zadeve, in študentski svet, ki zastopa interese študentov. Članice – fakultete in akademije – vodijo [[Dekan (šolstvo)|dekani]], poleg tega pa imajo lastne senate, upravne odbore, študentske svete, akademske zbore in druge organe.<ref name="Statut"/>

Največji delež, več kot 300 milijonov evrov vrednega proračuna (za leto 2016<ref name="stevilke"/>) predstavljajo neposredna proračunska sredstva za izvajanje študijskih programov,<ref>{{navedi dokument |url=http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Visoko_solstvo/Statistika_in_analize/Financiranje/Sklep_o_dolocitvi_letnih_sredstev_za_TSF_2016.pdf |title=Sklep o določitvi letnih sredstev za financiranje študijske dejavnosti za leto 2016 |date=6.6.2016 |publisher=Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport |accessdate=31.10.2016}}</ref> fakultete pa lahko pridobivajo sredstva tudi z naslova šolnin za izredni študij, kandidiranjem na nacionalnih in mednarodnih razpisih za raziskovalno dejavnost ter iz drugih virov.<ref name="Statut"/>

=== Članice univerze ===
Univerzo sestavlja 26 članic, od tega 23 [[fakulteta|fakultet]] in tri umetniške [[Akademija (šola)|akademije]], ki izvajajo študijske programe v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva.<ref name="Statut"/>

==== Trenutne članice ====

{{stolpci|3|
* [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademija za glasbo]]
* [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
* [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademija za likovno umetnost in oblikovanje]]
* [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]]
* [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomska fakulteta]]
* [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]
* [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteta za družbene vede]]
* [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteta za elektrotehniko]]
* [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteta za farmacijo]]
* [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]]
* [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]]
* [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteta za matematiko in fiziko]]
* [[Fakulteta za pomorstvo in promet]]
* [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteta za računalništvo in informatiko]]
* [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]
* [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteta za strojništvo]]
* [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteta za šport]]
* [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteta za upravo]]
* [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]]
* [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinska fakulteta]]
* [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno-tehniška fakulteta]]
* [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoška fakulteta]]
* [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravna fakulteta]]
* [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]]
* [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarska fakulteta]]
* [[Zdravstvena fakulteta v Ljubljani|Zdravstvena fakulteta]]
}}

==== Bivše članice ====

{{stolpci|2|
* [[Agronomska fakulteta v Ljubljani|Agronomska fakulteta]] (1947–1949)
* [[Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani|Agronomska in gozdarska fakulteta]] (1949–1956)
* [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]] (1956–1961)
* [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo]] (1960–1994)
* [[Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo]] (do 1960)
* [[Fakulteta za splošno medicino v Ljubljani|Fakulteta za splošno medicino]] (1950–1954)
* [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] (1970–1991)
* [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]] (1957–1960)
* [[Pravno-ekonomska fakulteta v Ljubljani|Pravno-ekonomska fakulteta]] (1954–1957)
* [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovna matematična fakulteta]] (1949–1957)
* [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta]] (1954–1958)
* [[Stomatološka fakulteta v Ljubljani|Stomatološka fakulteta]] (1950–1954)
* [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniška fakulteta]] (1919–1950 in 1954–1957)
* [[Višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani|Višja šola za zdravstvene delavce]] (1975–1993)
* [[Visoka šola za zdravstvo v Ljubljani|Visoka šola za zdravstvo]] (1993–2009)
}}

=== Druge podrejene ustanove ===
* [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]]
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]
* [[Računalniški center Univerze v Ljubljani]]
* [[Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani]]

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam univerz v Sloveniji]]
* [[Seznam univerz po državah]]
* [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]
* [[Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]]
* [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]]
* [[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]]
*[[Alumni Univerze v Ljubljani]]
* [[E-študent]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|University of Ljubljana}}
* [http://www.uni-lj.si/ Uradna spletna stran]

{{Uni SLO}}
{{Uni_LJ}}
{{Ljubljana}}

[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Ljubljana]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1919]]
[[Kategorija:Univerza v Ljubljani|*]]
[[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]]
{{normativna kontrola}}

Redakcija: 16:59, 21. oktober 2019

{{Infopolje Univerza |name=Univerza v Ljubljani |native_name= |image=Logo of the University of Ljubljana |latin_name=Universitas Labacensis |established=1919 |type=javna univerza |budget=330.700.000 (2018)[1]

  1. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani stevilke, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).