Refleks: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:47, 20. oktober 2019

Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.^[1]^[2] Živčni mreži, ki je za to odgovorna, pravimo refleksni lok. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva nevrona: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. mišice ali žleze). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v osrednje živčevje in druge dele telesa.^[3]

Tak način organizacije je razširjen po vsem živalskem kraljestvu. Kompleksneje grajene živali imajo večje število internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in učenje. Pogojni refleks je pojav, pri katerem pride do reakcije na nevtralen dražljaj, ki ga je žival v procesu učenja povezala s pogojnim dražljajem. Prvi ga je opisal Ivan Petrovič Pavlov, ki je vzbudil slinjenje poskusnega psa z zvokom zvončka, če mu je nekaj časa dajal hrano ob spremljavi tega zvoka.^[3]

Sklici in opombe

↑ Purves, Dale s sod, ur. (2004). Neuroscience (3. izd.). Massachusetts: Sinauer Associates, Inc.
↑ Gutierrez, Humberto; Ormsby, Christopher. »The Reflex«. A brief introduction to the brain. Instituto de Fisiologia Celular. Pridobljeno 21. februarja 2013.
↑ ^3,0 ^3,1 Randall, D.J. s sod. (2002). Eckert Animal Physiology (5. izd.). W.H. Freeman & Co. COBISS 1035599. ISBN 0-7167-3863-5.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Refleks.

Ta biološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Purves, Dale s sod, ur. (2004). Neuroscience (3. izd.). Massachusetts: Sinauer Associates, Inc.

[2] Gutierrez, Humberto; Ormsby, Christopher. »The Reflex«. A brief introduction to the brain. Instituto de Fisiologia Celular. Pridobljeno 21. februarja 2013.

[Eckert-3] 3,0 ^3,1 Randall, D.J. s sod. (2002). Eckert Animal Physiology (5. izd.). W.H. Freeman & Co. COBISS 1035599. ISBN 0-7167-3863-5.

[1]

[2]

[3]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Refleks''' je najenostavnejša oblika [[vedenje|vedenja]], pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na [[dražljaj]].<ref>{{navedi knjigo |editor=Purves, Dale s sod |year=2004 |title=Neuroscience |edition=3. |location=Massachusetts |publisher=Sinauer Associates, Inc}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.ifc.unam.mx/Brain/reflex.htm |title=The Reflex |work=A brief introduction to the brain |publisher=Instituto de Fisiologia Celular |author=Gutierrez, Humberto & Ormsby, Christopher |accessdate=21.2.2013}}</ref> [[Živčna mreža|Živčni mreži]], ki je za to odgovorna, pravimo [[refleksni lok]]. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva [[nevron]]a: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. [[mišica|mišice]] ali [[žleza|žleze]]). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v [[osrednje živčevje]] in druge dele telesa.<ref name="Eckert">{{navedi knjigo |author=Randall, D.J. s sod. |year=2002 |title=Eckert Animal Physiology |edition=5. |publisher=W.H. Freeman & Co |isbn=0-7167-3863-5 |cobiss=1035599}}</ref>
+'''Refleks''' je najenostavnejša oblika [[vedenje|vedenja]], pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na [[dražljaj]].<ref>{{navedi knjigo |editor=Purves, Dale s sod |year=2004 |title=Neuroscience |edition=3. |location=Massachusetts |publisher=Sinauer Associates, Inc}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.ifc.unam.mx/Brain/reflex.htm |title=The Reflex |work=A brief introduction to the brain |publisher=Instituto de Fisiologia Celular |author1=Gutierrez, Humberto|author2=Ormsby, Christopher |accessdate=21.2.2013}}</ref> [[Živčna mreža|Živčni mreži]], ki je za to odgovorna, pravimo [[refleksni lok]]. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva [[nevron]]a: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. [[mišica|mišice]] ali [[žleza|žleze]]). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v [[osrednje živčevje]] in druge dele telesa.<ref name="Eckert">{{navedi knjigo |author=Randall, D.J. s sod. |year=2002 |title=Eckert Animal Physiology |edition=5. |publisher=W.H. Freeman & Co |isbn=0-7167-3863-5 |cobiss=1035599}}</ref>
 Tak način organizacije je razširjen po vsem [[živali|živalskem kraljestvu]]. Kompleksneje grajene živali imajo večje število internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in [[učenje]]. [[Pogojni refleks]] je pojav, pri katerem pride do reakcije na nevtralen dražljaj, ki ga je žival v procesu učenja povezala s pogojnim dražljajem. Prvi ga je opisal [[Ivan Petrovič Pavlov]], ki je vzbudil slinjenje poskusnega [[domači pes|psa]] z zvokom zvončka, če mu je nekaj časa dajal hrano ob spremljavi tega zvoka.<ref name="Eckert"/>
@@ Vrstica 8: / Vrstica 8: @@
 {{kategorija v Zbirki|Reflexes}}
+{{normativna kontrola}}
 {{biosci-stub}}
 [[Kategorija:Refleksi|*]]
 [[Kategorija:Vedenje]]
 [[Kategorija:Fiziologija živali]]
-{{normativna kontrola}}