Karel Ceglar: Razlika med redakcijama
m Redakcija 5196468 uporabnika 193.2.11.205 (pogovor) razveljavljena - pmm baragoslovcev ni toliko, da bi imel seznam smisel Oznaka: razveljavitev |
|||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam slovenskih salezijancev]] |
* [[seznam slovenskih salezijancev]] |
||
*[[seznam slovenskih baragoslovcev]] |
|||
* [[seznam slovenskih bibliografov]] |
* [[seznam slovenskih bibliografov]] |
||
Trenutna redakcija s časom 10:10, 4. oktober 2019
Karel Ceglar | |
---|---|
Rojstvo | 19. september 1912 Stična |
Smrt | 13. junij 1999 (86 let) Ljubljana |
Državljanstvo | Slovenija Kanada Kraljevina Jugoslavija Avstro-Ogrska |
Poklic | duhovnik |
Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1999, Ljubljana.
Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1945 je odšel na avstrijsko Koroško in 1949 v Združene države Amerike. V Hamiltonu (Kanada) je v letih 1975−1997 vodil slovensko župnijo ter tu dal sezidati cerkev in župnišče. Zbiral je gradivo o Ireneju Frideriku Baragi, ter v zbirki Baragiana objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (The Works of Bishop Frederic Baraga, Hamilton 1991; Bishop Frederic Baraga. Bibliography, Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril samostanu Stična. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 Premišlevanje štirih poslednjih reči (Hamilton 1987).[1]
Njegova brata sta bila Ludvik Ceglar in klasični filolog Stanko Ceglar.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.