Karel Ceglar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 5196468 uporabnika 193.2.11.205 (pogovor) razveljavljena - pmm baragoslovcev ni toliko, da bi imel seznam smisel
Oznaka: razveljavitev
 
Vrstica 8: Vrstica 8:
== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih salezijancev]]
* [[seznam slovenskih salezijancev]]
*[[seznam slovenskih baragoslovcev]]
* [[seznam slovenskih bibliografov]]
* [[seznam slovenskih bibliografov]]



Trenutna redakcija s časom 10:10, 4. oktober 2019

Karel Ceglar
Rojstvo19. september 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Stična
Smrt13. junij 1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (86 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 Kanada
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik

Karel Ceglar, slovenski katoliški duhovnik, salezijanec in bibliograf, * 19. september 1912, Stična, † 13. junij 1999, Ljubljana.

Postal je salezijanec, nato je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1945 je odšel na avstrijsko Koroško in 1949 v Združene države Amerike. V Hamiltonu (Kanada) je v letih 1975−1997 vodil slovensko župnijo ter tu dal sezidati cerkev in župnišče. Zbiral je gradivo o Ireneju Frideriku Baragi, ter v zbirki Baragiana objavil bibliografijo njegovih del in spisov o njem. (The Works of Bishop Frederic Baraga, Hamilton 1991; Bishop Frederic Baraga. Bibliography, Hamilton 1992). Baragova pisma pa podaril samostanu Stična. Poskrbel je tudi za ponatis Baragove knjige iz leta 1837 Premišlevanje štirih poslednjih reči (Hamilton 1987).[1]

Njegova brata sta bila Ludvik Ceglar in klasični filolog Stanko Ceglar.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.