Kulturna dediščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznake: emodži vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 188.197.100.51 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Kulturna dediščina''' so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref>. [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Krajina|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref>
'''Alicja Love you ❤️'''


Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti potrebno zaščititi.
Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti potrebno zaščititi.

Redakcija: 19:10, 28. avgust 2019

Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.[1]. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine razvršča kulturno dediščino v tri skupine in sicer spomenike (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in krajino.[2]

Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma kulturna dobrina. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti potrebno zaščititi.

Sklici

  1. Zvezda Delak Koželj (2009), »Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine«, Vestnik, Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, XXI: 86, ISBN 978-961-6420-45-7
  2. Tjaša Ivanc (2012), Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev), Maribor: De Vesta, str. 16, ISBN 978-961-6794-13-8