Nesnovna kulturna dediščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:07, 17. avgust 2019

Prizor iz Škofjeloškega pasijona, Enotna identifikacija dediščine: 2-00001^[1]

Nesnovna kulturna dediščina je v Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.^[2]. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci Unesca v Parizu, leta 2003, v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008.

Na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva ima Slovenija vpisane štiri enote:

Škofjeloški pasijon (2016)

Obhodi kurentov (2017),
Klekljanje čipk v Sloveniji (2018)
Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike (2018, večnacionalna nominacija).

Slovenski Pravilnik o registru kulturne dediščine uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«^[2] V Sloveniji je ustanovljen Register nesnovne kulturne dediščine.^[3]. Strokovno za vpise vanj skrbi koordinator varstva nesnovne dediščine, to je Slovenski etnografski muzej, vodi pa ga Ministrstvo za kulturo.

Konec leta 2018 je bilo v Register vpisanih 67 enot, od katerih so bile štiri vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. ^[4]

Glej tudi

Viri in reference

↑ »Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon« (pdf). Pridobljeno 14. maja 2013.
↑ ^2,0 ^2,1 Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 2010. ISBN 978-9616775-06-9.
↑ »Register nesnovne kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 16. avgusta 2019.
↑ »Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji« (PDF). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 2019. Pridobljeno 17. avgusta 2019.

Zunanje povezave

Koordinator nesnovne kulturne dediščine Slovenije (slovensko)
Official website of the Convention for the Safeguarding of Intangible Cultural Heritage (angleško)
Full text of the Convention (angleško)

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] »Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon« (pdf). Pridobljeno 14. maja 2013.

[nesn-2] 2,0 ^2,1 Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 2010. ISBN 978-9616775-06-9.

[3] »Register nesnovne kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 16. avgusta 2019.

[4] »Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji« (PDF). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 2019. Pridobljeno 17. avgusta 2019.

[1]

[2]

[3]

[4]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:SkPasijon9.JPG|thumb|250px|Prizor iz [[Škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]], Enotna identifikacija
 dediščine: 2-00001<ref>{{navedi splet |url=http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Postopki/dediscina/Rkd-08-629-001-p.pdf|title=Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon  |accessdate=2013-05-14 |format=pdf |work= }}</ref>]]
-'''Nesnovna kulturna dediščina''' je v [[UNESCO]]-vi ''Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine'' opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.<ref name=nesn>{{navedi knjigo|title=Živa kulturna dediščina se predstavi|last=|first=|publisher=Slovensko etnološko društvo|place=Ljubljana|year=2010|isbn=978-9616775-06-9}}</ref>. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci v Parizu, leta 2003, v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008. Slovenija ima na seznamu UNESCO Škofjeloški pasijon in Obhode kurentov.
+'''Nesnovna kulturna dediščina''' je v ''Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine'' opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.<ref name=nesn>{{navedi knjigo|title=Živa kulturna dediščina se predstavi|last=|first=|publisher=Slovensko etnološko društvo|place=Ljubljana|year=2010|isbn=978-9616775-06-9}}</ref>. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci [[Unesco|Unesca]] v Parizu, leta 2003, v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008.
+Na Unescovem [[Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva|Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva]] ima Slovenija vpisane štiri enote:
+* [[Škofjeloški pasijon]] (2016)
+* [[Kurentovanje|Obhodi kurentov]] (2017),
+* [[Idrijska čipka|Klekljanje čipk v Sloveniji]] (2018)
+* [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (2018, večnacionalna nominacija).
 Slovenski ''Pravilnik o registru kulturne dediščine'' uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«<ref name=nesn /> V Sloveniji je ustanovljen [[Register žive kulturne dediščine|Register nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{cite web|url=http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nesnovne_kulturne_dediscine/|title=Register nesnovne kulturne dediščine|last=|first=|publisher=Ministrstvo za kulturo|accessdate=2019-08-16}}</ref>. Strokovno za vpise vanj skrbi koordinator varstva nesnovne dediščine, to je [[Slovenski etnografski muzej]], vodi pa ga Ministrstvo za kulturo.
-Konec leta 2018 je bilo v Register vpisanih 67 enot, od katerih so bile štiri vpisane na Unescov [[Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]]. <ref>{{navedi splet |url=http://www.nesnovnadediscina.si/sites/default/files/koordinator_zlozenka_slo_2019_web_0.pdf|title=Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji|publisher=Slovenski etnografski muzej|accessdate= 17.8.2019|date= 2019|location=[[Ljubljana]] |work= }}</ref>
+Konec leta 2018 je bilo v Register vpisanih 67 enot, od katerih so bile štiri vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. <ref>{{navedi splet |url=http://www.nesnovnadediscina.si/sites/default/files/koordinator_zlozenka_slo_2019_web_0.pdf|title=Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji|publisher=Slovenski etnografski muzej|accessdate= 17.8.2019|date= 2019|location=[[Ljubljana]] |work= }}</ref>