Nesnovna kulturna dediščina: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m pp ref |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Slovenski ''Pravilnik o registru kulturne dediščine'' uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«<ref name=nesn /> V Sloveniji je ustanovljen [[Register žive kulturne dediščine|Register nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{cite web|url=http://www |
Slovenski ''Pravilnik o registru kulturne dediščine'' uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«<ref name=nesn /> V Sloveniji je ustanovljen [[Register žive kulturne dediščine|Register nesnovne kulturne dediščine]].<ref>{{cite web|url=http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nesnovne_kulturne_dediscine/|title=Register nesnovne kulturne dediščine|last=|first=|publisher=Ministrstvo za kulturo|accessdate=2019-08-16}}</ref>. Strokovno za vpise vanj skrbi koordinator varstva nesnovne dediščine, to je Slovenski etnografski muzej, vodi pa ga Ministrstvo za kulturo. |
||
==Glej tudi== |
==Glej tudi== |
||
Redakcija: 20:57, 16. avgust 2019
Nesnovna kulturna dediščina je v UNESCO-vi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.[2]. Konvencija je bila sprejeta na 32. konferenci v Parizu, leta 2003, v Sloveniji pa je bila vključena v zakonodajo leta 2008. Slovenija ima na seznamu UNESCO Škofjeloški pasijon in Obhode kurentov.
Slovenski Pravilnik o registru kulturne dediščine uporablja izraz nesnovna / živa kulturna dediščina, ki jo dodatno opredeljuje kot »dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.«[2] V Sloveniji je ustanovljen Register nesnovne kulturne dediščine.[3]. Strokovno za vpise vanj skrbi koordinator varstva nesnovne dediščine, to je Slovenski etnografski muzej, vodi pa ga Ministrstvo za kulturo.
Glej tudi
Viri in reference
- ↑ »Opis enote žive kulturne dediščine:Škofjeloški pasijon« (pdf). Pridobljeno 14. maja 2013.
- ↑ 2,0 2,1 Živa kulturna dediščina se predstavi. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 2010. ISBN 978-9616775-06-9.
- ↑ »Register nesnovne kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 16. avgusta 2019.