Golobi: Razlika med redakcijama

Golobi
	; Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Columbiformes (golobje);
Družina:	Columbidae;
Poddružine
	Columbinae; Didunculinae; Gourinae; Otidiphabinae; Treroninae; Vendar glej besedilo.

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:30, 5. avgust 2019

»Golob« se preusmerja sem. Za red Columbiformes glej Golobje. Za druge pomene glej Golob (razločitev).

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje). Sem spada okrog 300 vrst pevcem podobnih ptic. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v jugovzhodni Aziji in Avstralaziji. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki rodu Goura iz Nove Gvineje, ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki ameriške vrste Columbina passerina, ki po velikosti ne presegajo domačega vrabca in tehtajo okoli 30g.

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Sistematika

Golobi so nedvomno monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev. Golobe največkrat delijo v pet poddružin, vendar je sodeč po novejših genetskih analizah ta razdelitev verjetno napačna.^[2]

Filogenija

Filogenija temelji na delu John H. Boyda, III,^[3] profesorja ekonomije.^[4]

Columbinae

Zenaidini

	Starnoenas

	Geotrygon

	Leptotila

	Leptotrygon

	Zenaida

	Zentrygon

Columbini

	†Ectopistes (golob selec)

	Patagioenas (ameriški golob)

Reinwardtoena

	Turacoena

	Macropygia

Streptopelia

Columba (golob; golobi starega sveta)

	Nesoenas

	Spilopelia (grlica)

Claravinae

Claravis

Uropelia

	Metriopelia

	Columbina [Scardafella]

Raphinae

Phabini

?Henicophaps

Gallicolumba (zabodeni golob)

Alopecoenas

	Ocyphaps (čopasti golob)

	Petrophassa

Leucosarcia

Geopelia

	Phaps

	Geophaps

Raphini

Trugon

†Microgoura

Otidiphaps

Goura (kronasti golob)

Didunculus (zobati golob)

Caloenas (grivasti golob)

	†Raphus (dodo)

	†Pezophaps

Treronini

	Treron (zeleni golob)

Turturini

Phapitreron (rjava grlica)

Chalcophaps (smaragdna grlica)

	Oena (dolgorepa grlica)

	Turtur

Ptilinopini

Ducula (

[Ptilinopus; Drepanoptila; Alectroenas] (sadni golob)

Hemiphaga (novozelandski golob)

Lopholaimus

	Cryptophaps

	Gymnophaps (gorski golob)

Upodobitve golobov v umetnosti

Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.

Poštni golobi

To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.^[5] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.

Viri

↑ Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.
↑ Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.
↑ Boyd, John H., III (2007). »COLUMBEA: Mirandornithes, Columbimorphae«. JBoyd.net. Pridobljeno 30. decembra 2015.
↑ Boyd, John H., III. »John Boyd's Home Page«. JBoyd.net. Pridobljeno 11. januarja 2017.
↑ Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray. 1. izdaja.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Golobi

(angleško)

International Dove Society
Columbidae Conservation, stran za varstvo golobov
Video posnetki golobov na Internet Bird Collection
Zvoki golobov na xeno canto collection

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Myers, P. s sod. (2008). Columbidae: Classification. The Animal Diversity Web. Pridobljeno 10.4.2008.

[2] Johnson K.P. & Clayton D.H. (2000).: Nuclear and mitochondrial genes contain similar phylogenetic signal for Pigeons and Doves (Aves: Columbiformes). PDF Molecular Phylogenetics and Evolution 14(1): 141–151.

[Boyd-3] Boyd, John H., III (2007). »COLUMBEA: Mirandornithes, Columbimorphae«. JBoyd.net. Pridobljeno 30. decembra 2015.

[BoydHome-4] Boyd, John H., III. »John Boyd's Home Page«. JBoyd.net. Pridobljeno 11. januarja 2017.

[5] Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray. 1. izdaja.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 20: / Vrstica 20: @@
 <small>''Vendar glej besedilo.''</small>
 }}
-'''Golobi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Columbidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ptiči|ptičev]], ki jo uvrščamo v [[red (biologija)|red]] [[Columbiformes]] (golobje). Sem spada okrog 300 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[pevcem podobni ptiči|pevcem podobnih]] [[ptiči|ptic]]. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato [[cera|cero]]. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] in [[Avstralazija|Avstralaziji]]. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki [[rod (biologija)|rodu]] ''Goura'' iz [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]], ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki [[Amerika|ameriške]] vrste ''Columbina passerina'', ki po velikosti ne presegajo [[domači vrabec|domačega vrabca]] in tehtajo okoli 30g.
+'''Golobi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Columbidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ptiči|ptičev]], ki jo uvrščamo v [[red (biologija)|red]] [[Columbiformes]] (golobje). Sem spada okrog 300 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[pevcem podobni ptiči|pevcem podobnih]] [[ptiči|ptic]]. Golobi so čokate ptice s kratkimi vratovi in kratkimi vitkimi kljuni z mesnato cero. Predstavnike družine najdemo po vsem svetu, največjo pestrost vrst pa golobi dosegajo v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] in [[Avstralazija|Avstralaziji]]. Po telesni velikosti so golobi raznolika skupina - največji so predstavniki [[rod (biologija)|rodu]] ''Goura'' iz [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]], ki dosežejo do 2 kilograma teže, najmanjši pa predstavniki [[Amerika|ameriške]] vrste ''Columbina passerina'', ki po velikosti ne presegajo [[domači vrabec|domačega vrabca]] in tehtajo okoli 30g.
 So [[rastlinojed]]i, prehranjujejo se s [[sadež]]i, [[seme]]ni in zelenimi deli [[rastline|rastlin]]. Za [[mladič]]e skrbita oba starša; [[gnezdo]] zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na [[jajce|jajcih]]. Mladiče hranita z [[mleko|mleku]] podobnim izločkom posebnih [[žleza|žlez]] v steni [[golša|golše]], kar je posebnost med ptiči.

Normativna kontrola
Narodne knjižnice	Španija Francija (data) Nemčija Izrael ZDA Češka republika
Drugo	National Archives (ZDA)