Oplotnica: Razlika med redakcijama
Vrstica 58: | Vrstica 58: | ||
== Gospodarske dejavnosti == |
== Gospodarske dejavnosti == |
||
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb| |
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]] |
||
Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, [[Žaga (industrijski obrat)|žage]] in [[mlin]]i. [[Glažuta]] [[knez]]a Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po II. svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, [[les]]nopredelovalne in druge industrije. |
Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, [[Žaga (industrijski obrat)|žage]] in [[mlin]]i. [[Glažuta]] [[knez]]a Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po II. svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, [[les]]nopredelovalne in druge industrije. |
||
Redakcija: 20:45, 20. julij 2019
Oplotnica | ||
---|---|---|
| ||
46°23′13.999″N 15°26′44.999″E / 46.38722194°N 15.44583306°EKoordinati: 46°23′13.999″N 15°26′44.999″E / 46.38722194°N 15.44583306°E | ||
Država | Slovenija | |
Statistična regija | Podravska regija | |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska | |
Občina | Oplotnica | |
Površina | ||
• Skupno | 3,6 km2 | |
Nadm. višina | 379 m | |
Prebivalstvo (2019)[1] | ||
• Skupno | 1.420 | |
• Gostota | 390 preb./km2 | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
• Poletni | UTC+2 (CEST) | |
Poštna številka | 2317 Oplotnica | |
Zemljevidi |
Graščina v Oplotnici | |
---|---|
Lega | Oplotnica Občina Oplotnica |
Koordinati | 46°23′13.999″N 15°26′44.999″E / 46.38722194°N 15.44583306°EKoordinati: 46°23′13.999″N 15°26′44.999″E / 46.38722194°N 15.44583306°E{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran |
Zgrajeno | 17. stoletje |
Lastnik | Občina Oplotnica |
Uradno ime: Oplotnica - Graščina | |
Razglasitev | 8. maj 1992 |
evid. št. | 29975[2] |
Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice - Lukanja - Lovrenc na Pohorju in središče istoimenske občine.
Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu reke ali potoka [3] Oplotniščice iz pohorske tesni na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam. Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.
Zgodovina
Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil samostan, zato se je šele kasneje razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.
Graščina v Oplotnici
Graščino v Oplotnici so leta 1182 v dar od vojvode Otokarja IV. Štajerskega (Traungavskega) dobili žički menihi. Po letu 1635 so kartuzijani na temelih predhodne stavbe pozidali gospodarsko pristavo - sedanji dvorec, ki so ga imeli v posesti vse do leta 1782, ko je cesar Jožef II. v luči razsvetljenskih reform dal ukiniti kartuzijo. Leta 1826 je graščino od verskega sklada na dražbi v Gradcu kupil knez Hugo Weriand von Windischgrätz in v lasti te rodbine je bila vse do konca II. svetovne vojne oz. do leta 1945, ko je bila podržavljena. V graščini so bila stanovanja uradnikov, ki so vodili steklarno, lesno podjetje, opekarno in upravljali s knežjimi gozdovi. Ob graščini se nahaja gospodarsko poslopje, ki ima arhitektonske značilnosti 17. stoletja, kot so arkadni loki, grebenasti oboki, graščina pa je ohranila tudi velik del obzidja. Po letu 1945 je bila v graščini šola, nato pa stanovanja, v gospodarskem poslopju pa uprava državne žage.
Najlepši del graščine je prav gotovo kapela, posvečena leta 1639, z izjemno dobro ohranjeno štukaturo, ki spada med najkvalitetnejša tovrstna dela na slovenskem Štajerskem. Štukatura je delo italijanskih mojstrov iz let 1635-1640. Posebno mesto v kapeli pripada še kovani pregradi, ki je lep primer kovaštva iz 17. stoletja. V notranjosti so ohranjeni leseni stropovi s tramovi, kamniti portali in baročne lesene vratnice. Sedanjo posodobljeno podobo je graščina dobila po prenovi v letih 2009 in 2010.
-
Graščina v Oplotnici in španska jelka
-
Graščina v Oplotnici
-
Kapela v oplotniški graščini
-
Štukiran strop kapele v oplotniški graščini
Etimologija
Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz...pertotam aquam, que Plotonitz dicitur..., leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[4]
Gospodarske dejavnosti
Pogonsko moč Oplotniščice, ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini. Glažuta kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po II. svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.
Znane osebnosti
- Oswald Hafenrichter (1899-1973) filmski montažer
- Franček Brglez (1922-1997) slovenski velemojster v dopisnem šahu
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6912«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 948. COBISS 257461504.
- ↑ Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri
- Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2), Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 (COBISS) ISBN 978 961 91537 4 1
- Slatinek, Damjan Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes, Maribor 2001. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Ivanič, Martin Slovenika, Ljubljana 2011: Mladinska knjiga (COBISS)