Štukatura

Štukatura , pogovorno tudi štuk (iz ital.:stucco), je tehnika umetniškega ali obrtnega krašenja obokov, stenskih in stropnih ploskev v nizkem reliefu, z uporabo najrazličnejših motivov.

Štukatura v eni izmed vil v Firencah

Razvoj in uporaba

Štukatura v najširšem pomenu predstavlja način krasitve arhitekturne lupine, ki je na splošno povzet po rimskih antičnih vzorih. Do popolnosti pa se je štukaterstvo razvilo v 17. in 18. stoletju, v obdobju baroka in rokokoja , ko so jo v veliki meri uporabljali pri krasitvi posvetnih in cerkvenih stavb ter zunanjih in notranjih sten.

Sprva so štukaturo uporabljali kot cenejši nadomestek za kamen, kmalu pa so začeli izrabljati vse prednosti tega lahko obvladljivega materiala, iz katerega so izdelovali npr. okvire stenskih slik, reliefne upodobitve, abstraktne ornamente in plastične poudarke obokov, sten ter drugih arhitekturnih delov.

Tehnika izdelave

Glavne sestavine za štukaturno maso so: gašeno apno, pesek, sadra (mavec) in voda. Te sestavine so bile vedno dostopne in razmeroma poceni, zato je bila tehnika široko razširjena in uporabljana v različne namene po vsem svetu.

Štukatura predstavlja danes umetnostno zvrst, ki omogoča oblikovanje želene dekorativne zasnove na stenah in stropovih, lahko z uporabo vnaprej pripravljenih elementov, tudi iz stiroporja in drugih plastičnih mas.