Primož Simoniti: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Primož Simoniti''', [[Slovenci|slovenski]] [[filolog]], [[prevajalec]], [[literarni zgodovinar]] in [[akademik]], * [[28. december]] [[1936]], [[Golnik]], † [[17. julij]] [[2018]].
'''Primož Simoniti''', [[Slovenci|slovenski]] [[filolog]], [[prevajalec]], [[literarni zgodovinar]] in [[akademik]], * [[28. december]] [[1936]], [[Golnik]], † [[17. julij]] [[2018]].


Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (1988-94), ki ga je razglasila za svojega zaslužnega člana (2017); dvakrat je prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]]. V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je odkril preko štirideset do tedaj neznanih [[inkunabula|inkunabul]]. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (''Humanizem na Slovenskem'', 1979; ''Med humanisti in starimi knjigami'', 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih del, tudi [[Petronij]]ev ''Satirikon'', [[Heliodor|Heliodorove]] ''Etiopske zgodbe'', [[Apulej]]eve ''Metamorfoze'', [[René Descartes|Descartesove]] ''Meditacije'' in [[Baruch Spinoza|Spinozovo]] ''Etiko''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-klasicni-filolog-primoz-simoniti/461015 |title=Umrl je klasični filolog Primož Simoniti |accessdate=18. julija 2018 |date=18. julij 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (''Carmina burana'', 1976, 2008-2.izd.; ''Srednejveški cvetnik'', 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, [[Paolo Santonino]] itd. Prevajal je tudi iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (''Akademske čebele ljubljanskih operozov'', 1988).
Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (1988-94). V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je odkril preko štirideset do tedaj neznanih [[inkunabula|inkunabul]]. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (''Humanizem na Slovenskem'', 1979; ''Med humanisti in starimi knjigami'', 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih del, tudi [[Petronij]]ev ''Satirikon'', [[Heliodor|Heliodorove]] ''Etiopske zgodbe'', [[Apulej]]eve ''Metamorfoze'', [[René Descartes|Descartesove]] ''Meditacije'' in [[Baruch Spinoza|Spinozovo]] ''Etiko''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-klasicni-filolog-primoz-simoniti/461015 |title=Umrl je klasični filolog Primož Simoniti |accessdate=18. julija 2018 |date=18. julij 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (''Carmina burana'', 1976, 2008-2.izd.; ''Srednejveški cvetnik'', 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, [[Paolo Santonino]] itd. Prevajal je tudi iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (''Akademske čebele ljubljanskih operozov'', 1988).


Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (izredni 2001, redni 2007), [[Univerza v Ljubljani]] pa mu je podelila naziv [[zaslužni profesor]] (2002).
Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (izredni 2001, redni 2007), dvakrat je prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]], [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila naziv [[zaslužni profesor]] (2002), [[Slovenska matica]] pa ga je razglasila za zaslužnega člana (2017)


==Sklici ==
==Sklici ==

Redakcija: 18:28, 19. julij 2019

Primož Simoniti
Rojstvo28. december 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Golnik
Smrt18. junij 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (81 let) ali 2018[2]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicfilolog, prevajalec, literarni zgodovinar, klasični filolog, univerzitetni učitelj

Primož Simoniti, slovenski filolog, prevajalec, literarni zgodovinar in akademik, * 28. december 1936, Golnik, † 17. julij 2018.

Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter predsednik Slovenske matice (1988-94). V Narodni in univerzitetni knjižnici je odkril preko štirideset do tedaj neznanih inkunabul. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (Humanizem na Slovenskem, 1979; Med humanisti in starimi knjigami, 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih del, tudi Petronijev Satirikon, Heliodorove Etiopske zgodbe, Apulejeve Metamorfoze, Descartesove Meditacije in Spinozovo Etiko.[3] Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (Carmina burana, 1976, 2008-2.izd.; Srednejveški cvetnik, 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, Paolo Santonino itd. Prevajal je tudi iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (Akademske čebele ljubljanskih operozov, 1988).

Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (izredni 2001, redni 2007), dvakrat je prejel Sovretovo nagrado, Univerza v Ljubljani mu je podelila naziv zaslužni profesor (2002), Slovenska matica pa ga je razglasila za zaslužnega člana (2017)

Sklici

  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. ↑ »Umrl je klasični filolog Primož Simoniti«. MMC-RTV SLO. 18. julij 2018. Pridobljeno 18. julija 2018.
Stub icon

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Primož_Simoniti&oldid=5167562«