Sestrunj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 52: Vrstica 52:
| country = {{zastava|Hrvaška}}
| country = {{zastava|Hrvaška}}
| country admin divisions title = Županija
| country admin divisions title = Županija
| country admin divisions = [[Zadarska županija|Zadarska]]
| country admin divisions = [[Slika:Zastava zadarske zupanije.gif|20px]]
[[Zadarska županija|Zadarska]]
| country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil
| country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil
| country admin divisions 1 = ZD
| country admin divisions 1 = ZD

Redakcija: 12:50, 18. julij 2019

Sestrunj
Pogled na obalo Sestrunja
Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 502: Navedena lokacijska karta ne obstaja. Niti "Modul:Location map/data/Croatia - Sestrunj.PNG" niti "Predloga:Lokacijska karta Croatia - Sestrunj.PNG" ne obstajata.
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadarski arhipelag
Površina15,124 km2
Dolžina11 km
Širina2 km
Dolžina obale29,345 km
Najvišja nadm.višina185 m
Najvišji vrhSridnji
Uprava
Županija Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozilZD
Registrska oznaka plovilNi določena
Največje naseljeSestrunj
Demografija
Prebivalstvo48 (leta 2011)
Gostota3,17 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Sestrunj (italijansko: Sestrugno) je hrvaški otok v Severni Dalmaciji in je del Zadarskega arhipelaga. Leži na severnem delu otočja med Ugljanom in Dugim otokom. S površino 15,12 km² spada med manjše naseljene otoke na Hrvaškem.

Geografija

Otok, na katerem stojita dva svetilnika, ima površino 15,12 km², dolžina obale meri 29,345 km. Najvišji vrh Sridnji (v starejši literaturi tudi Obručar) doseže višino 185 mnm, in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih apnenčastih gričev. Večina otoka prekriva makija in nizek gozd. Na razgibani južni obali sta dva večja zaliva: Dumbočica in Kablin, na severozahodni obali pa Hrvatin. Edino naselje Sestrunj leži v notranjosti otoka. Prebivalci se največ ukvarjajo z ribolovom.

Sestrunj - satelitska slika

Najbližje mesto na kopnem je Zadar, s katerim je otok poveza s trajektno linijo. Otočani si prizadevajo razviti turizem, pri čemer jim izdatno pomagajo domači izseljenci v ZDA.

V zalivu Kablin je južni sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi pomoli. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi valobran pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred burjo, pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana.

Severni pristan naselja leži v zalivu Hrvatini in je odprt severnim vetrovom. Plovila tu lahko pristajajo za 20 m dolgim valobranom, kjer je globina morja 2 m, ali pa na kolenastem pomolu pri globini morja 1 m.

Zaliv Dumbočica je nenaseljen južnim vetrovom odprt zaliv, ki ima sidrišče pri globini morja 6 m. Manjša plovila se lahko privežejo za valobranom na manjšem ololi 15 m dolgem pomolu pri globini morja 1,5 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu Kablin, oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob Rivanjskem kanalu, pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 milj.

Zgodovina

Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod imenom Estuin. Vrsto stoletij je bil v lasti italijanskih fevdalcev, vse dokler ga okoli 30 domačih kmetov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču Gračinica je ohranjenih precej grobov iz obdobja Ilirov, na jugovzhodni strani otoka na griču Gračina pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih gomil.

Glej tudi

Koordinati: Sestrunj 44°09′06″N, 15°00′01″E

Zunanje povezave