Perzeidi: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AstroFizMat (pogovor | prispevki)
Ustvarjeno s prevodom strani »Perseids«
AstroFizMat (pogovor | prispevki)
m Dodane povezave.
Vrstica 3: Vrstica 3:
<!-- Radiant -->|constellation=[[Perzej (ozvezdje)
<!-- Radiant -->|constellation=[[Perzej (ozvezdje)
|Perzej]]|ra={{RA|03|04}}<ref name=moore_rees2011/>|dec={{DEC|+58}}<ref name=moore_rees2011/>
|Perzej]]|ra={{RA|03|04}}<ref name=moore_rees2011/>|dec={{DEC|+58}}<ref name=moore_rees2011/>
<!-- Properties -->|month=17. julij – 24. avgust|peak=12./13. avgust|velocity=58<ref name=jimo37_5_161/>|zhr=100<ref name=moore_rees2011/>|notes=}}'''Perzeidi''' so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle. Meteorji se imenujejo Perzeidi po radiantu, ki leži v ozvezdju Perzeja.
<!-- Properties -->|month=17. julij – 24. avgust|peak=12./13. avgust|velocity=58<ref name=jimo37_5_161/>|zhr=100<ref name=moore_rees2011/>|notes=}}'''Perzeidi''' so bogat meteorski roj, ki so ostanek [[Komet Swift-Tuttle|kometa Swift-Tuttle]]. Meteorji se imenujejo Perzeidi po radiantu, ki leži v ozvezdju [[Perzej (ozvezdje)|Perzeja]].


== Etimologija ==
== Etimologija ==
Ime v grški mitologiji izvira iz besede Perseidai (Grško: Περσείδαι), sina Perzeja.
Ime v grški [[Mitologija|mitologiji]] izvira iz besede Perseidai (Grško: Περσείδαι), sina [[Perzej|Perzeja]].


== Značilnosti ==
== Značilnosti ==
[[Slika:Perseid_Meteors_and_Comet_Swift-Tuttle.png|sličica|Perspektiva nedaleč Zemlje, ki prikazuje radiant Perzeidov in orbito metičnega kometa, ki je 109P/Swift-Tuttle. Slika nazorno prikazuje dogajanja 12. avgusta opolnoči po UTC in ob dveh po CEST. Oblak delcev je dokaj velik (~0,1 AU). (Slika je v angleškem jeziku.)]]
[[Slika:Perseid_Meteors_and_Comet_Swift-Tuttle.png|sličica|Perspektiva nedaleč Zemlje, ki prikazuje radiant Perzeidov in orbito metičnega kometa, ki je 109P/Swift-Tuttle. Slika nazorno prikazuje dogajanja 12. avgusta opolnoči po UTC in ob dveh po CEST. Oblak delcev je dokaj velik (~0,1 AU). (Slika je v angleškem jeziku.)]]
Oblak teh delcev, imenovan Perzeidni oblak, se razteza po vsej orbiti kometa Swift-Tuttle. Oblak sestoji iz delcev, ki jih je odvrgel komet na svojem 133-letnem obhodu. Veliko delcev je bilo del oblaka že več kot tisoč let. Nekaj delcev pa je kljub temu še mladih, ko jih je komet odvrgel na svojem obhodu leta 1865. Včasih nam lahko pripravijo pravi mali izbruh pred vrhuncem. Dimenzije orbite in tudi oblaka se gibljejo med 0,1 AU počez v bližini Zemlje in 0,8 AU vstran nje.
Oblak teh delcev, imenovan Perzeidni oblak, se razteza po vsej orbiti kometa Swift-Tuttle. Oblak sestoji iz delcev, ki jih je odvrgel komet na svojem 133-letnem obhodu. Veliko delcev je bilo del oblaka že več kot tisoč let. Nekaj delcev pa je kljub temu še mladih, ko jih je komet odvrgel na svojem obhodu leta 1865. Včasih nam lahko pripravijo pravi mali izbruh pred vrhuncem. Dimenzije orbite in tudi oblaka se gibljejo med 0,1 [[Astronomska enota|AU]] počez v bližini Zemlje in 0,8 AU vstran nje.


Meteorski dež je viden že v sredini julija, največji izbruh pa dosežejo med 9. in 14. avgustom, odvisno od lokacije oblaka. Na dan izbruha se lahko na uro vidi tudi 60 meteorjev ali več. Lahko se vidijo po celem nebu, a ker je njihov radiant v Perzeju (na severni nebesni polobli), se jih največ lahko vidi na severni nebesni polobli. Kot ponavadi, se meteorje vidi največ zjutraj pred zoro. Četudi večina meteorjev prileti med zoro in poldnevom, takrat zaradi Sonca niso vidni. Nekateri so vidni tudi zvečer, ko priletijo v atmosfero pod kotom in pustijo za sabo dolgo svetle repe, včasih pa lahko nastane tudi bolid. Večina Perzeidov zgori v atmosferi nekje 80 km visoko.
Meteorski dež je viden že v sredini julija, največji izbruh pa dosežejo med 9. in 14. avgustom, odvisno od lokacije oblaka. Na dan izbruha se lahko na uro vidi tudi 60 meteorjev ali več. Lahko se vidijo po celem nebu, a ker je njihov [[Radiant (astronomija)|radiant]] v Perzeju (na severni nebesni polobli), se jih največ lahko vidi severno od [[Ekvator|ekvatorja]]. Kot ponavadi, se meteorje vidi največ zjutraj pred zoro. Četudi večina meteorjev prileti med zoro in poldnevom, takrat zaradi Sonca niso vidni. Nekateri so vidni tudi zvečer, ko priletijo v [[Ozračje|atmosfero]] pod kotom in pustijo za sabo dolgo svetle repe, včasih pa lahko nastane tudi [[bolid]]. Večina Perzeidov zgori v atmosferi nekje 80 km visoko.
[[Slika:The_2010_Perseids_over_the_VLT.jpg|sličica|Perzeid leti nad ESO-vimi VLT-ji. (2010)]]
[[Slika:The_2010_Perseids_over_the_VLT.jpg|sličica|Perzeid leti nad ESO-vimi VLT-ji. (2010)]]
{| class="wikitable" style="margin:auto; clear:left"
{| class="wikitable" style="margin:auto; clear:left"

Redakcija: 15:57, 12. julij 2019

Perzeidi (PER)
Datum odkritja36 n. št. (prvo zabeleženje)[1][2]
Starševsko teloKomet Swift-Tuttle[3]
Radiant
Ozvezdje[[Perzej (ozvezdje) |Perzej]]
Rektascenzija03h 04m[3]
Deklinacija+58°[3]
Značilnosti
Čas dejavnosti17. julij – 24. avgust
Datum vrhunca12./13. avgust
Hitrost58[4] km/s
Zenitna urna frekvenca100[3]
Glej tudi: seznam meteorskih rojev

Perzeidi so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle. Meteorji se imenujejo Perzeidi po radiantu, ki leži v ozvezdju Perzeja.

Etimologija

Ime v grški mitologiji izvira iz besede Perseidai (Grško: Περσείδαι), sina Perzeja.

Značilnosti

Perspektiva nedaleč Zemlje, ki prikazuje radiant Perzeidov in orbito metičnega kometa, ki je 109P/Swift-Tuttle. Slika nazorno prikazuje dogajanja 12. avgusta opolnoči po UTC in ob dveh po CEST. Oblak delcev je dokaj velik (~0,1 AU). (Slika je v angleškem jeziku.)

Oblak teh delcev, imenovan Perzeidni oblak, se razteza po vsej orbiti kometa Swift-Tuttle. Oblak sestoji iz delcev, ki jih je odvrgel komet na svojem 133-letnem obhodu. Veliko delcev je bilo del oblaka že več kot tisoč let. Nekaj delcev pa je kljub temu še mladih, ko jih je komet odvrgel na svojem obhodu leta 1865. Včasih nam lahko pripravijo pravi mali izbruh pred vrhuncem. Dimenzije orbite in tudi oblaka se gibljejo med 0,1 AU počez v bližini Zemlje in 0,8 AU vstran nje.

Meteorski dež je viden že v sredini julija, največji izbruh pa dosežejo med 9. in 14. avgustom, odvisno od lokacije oblaka. Na dan izbruha se lahko na uro vidi tudi 60 meteorjev ali več. Lahko se vidijo po celem nebu, a ker je njihov radiant v Perzeju (na severni nebesni polobli), se jih največ lahko vidi severno od ekvatorja. Kot ponavadi, se meteorje vidi največ zjutraj pred zoro. Četudi večina meteorjev prileti med zoro in poldnevom, takrat zaradi Sonca niso vidni. Nekateri so vidni tudi zvečer, ko priletijo v atmosfero pod kotom in pustijo za sabo dolgo svetle repe, včasih pa lahko nastane tudi bolid. Večina Perzeidov zgori v atmosferi nekje 80 km visoko.

Perzeid leti nad ESO-vimi VLT-ji. (2010)
Leto Perzeidi aktivni med Vrhunec roja
2018 17. julij - 24. avgust 11.-13. avgust (ZHRmax 60)
2017 17. julij - 24. avgust 12. avgust
2016 17. julij - 24. avgust 11.-12. avgust (ZHRmax 150)
2015 17. julij - 24. avgust 12.-13. avgust (ZHRmax 95) (polna luna 14. avgusta)
2014 17. julij - 24. avgust 13. avgust (ZHRmax 68) (polna luna 10. avgusta)
2013 17. julij - 24. avgust 12. avgust (ZHRmax 109)
2012 17. julij - 24. avgust 12. avgust (ZHRmax 122)
2011 17. julij - 24. avgust 12. avgust (ZHRmax 58) (polna luna 13. avgusta)
2010 23. julij - 24. avgust 12. avgust (ZHRmax 142)[5]
2009 14. julij - 24. avgust 13. avgust (ZHRmax 173) (pričakovan vrhunac naj bi dosegel 173, a so bili šibkejši meteorji nevidni zaradi mlade lune)
2008 25. julij - 24. avgust 13. avgust (ZHRmax 116)
2007 19. julij - 25. avgust 13. avgust (ZHRmax 93)
2006 ? 12.-13. avgust (ZHRmax 100)
2005 ? 12. avgust (ZHRmax 90)
2004 ? 12. avgust (ZHRmax > 200)
1994 ? (ZHRmax >200)
1993 ? (ZHRmax 200–500)
1992 ? Avgustovski izbruh manjši zaradi polne lune dne 13. avgusta.
1883 9. avgusta ali prej 11. avgust (ZHRmax 43)
1864 ? (ZHRmax >100)
1863 ? (ZHRmax 109–215)
1861 ? (ZHRmax 78–102)
1858 ? (ZHRmax 37–88)
1839 ? (ZHRmax 165)
  1. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani NASA Chat, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  2. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Kronk, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani moore_rees2011, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  4. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani jimo37_5_161, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  5. »How to See the Best Meteor Showers of the Year: Tools, Tips and 'Save the Dates'«. nasa.gov. Pridobljeno 12. avgusta 2010.