Škedenj, Trst: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 32 zlogov ,  pred 2 letoma
m
Škedenjci so se ob kmetijstvu in vinogradništvu nekoč ukvarjali tudi z ribištvom, ter so imeli svoje [[Čupa|čupe - deblake]], s katerim so občasno prihajali v konflikt z ribiči na beneškem ozemlju, onkraj [[Dolina Glinščice pri Trstu|Glinščice]]. Nekateri so se preživljali tudi kot obrtniki, s solinarstvom pa so se ukvarjali skoraj izključno Italijani.
[[Slika:Razglednica_Škednja_1905.jpg|thumb|250px|Škedenjska železarna leta 1905]]
Leta 1895 je bil zgrajen prvi del današnje škedenjske železarne (podružnice jeseniške železarne) v lasti ''[[Kranjska industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]] (Krainische Industrie Gesellschaft)''. Od leta 1906 do leta 1908 je v Škednju delovala avtomobilska tovarna ''Alba Automobilwerke Aktiengesellschaft'', rafinerija pri sv. Soboti pa od 1891. Tem obratom sta se priključila še rižarna (1913) in lesno skladišče razširjenega tržaškega pristanišča. Z novimi delovnimi možnostmi se je gospodarski položaj Škedenjcev znatno izboljšal, zato so ti pričeli opuščati kmetijstvo in se zaposlovati v industriji.
 
Škedenj je bil poznan tudi po značilnem kruhu t.i. »bigah« (bighe), ki so ga izmislile škedenjske ''krušarce''. Škedenj je namreč imel krušno tradicijo, priznano tudi izven Trsta. Leta 1756 je Škedenj osvojil tudi prvo nagrado avstrijske krone za najboljši kruh v celem cesarstvu in tedaj so ''škedenjske krušarce'' obiskale [[Dunaj]] in na dvoru predstavile kruh. Pravijo, da je med drugo svetovno vojno škedenjski kruh dosegal tudi ranjence v [[Partizanska bolnišnica Franja|partizanski bolnišnici Franja]]. ''Krušarce'' so s pekarsko dejavnostjo nadaljevale tudi po vojni, dokler niso novi higienski predpisi prepovedali domačo krušno peko.
56.641

urejanj

Navigacijski meni