Rodbina Luthar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 16: Vrstica 16:
Poplemeniteni so bili 28. avgusta 1596, ko je sveti rimski cesar in ogrski kralj [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf I.]] podelil plemiško listino in grb Juriju Lutharju iz [[Sebeborci|Sebeborec]] ''(Georgius Luttar de Szembiborcz)'', ter njegovima bratoma: Petru in Andreju. Plemstvo jim je bilo potrjeno še dvakrat in sicer - 1643, ter 1650, ko je Ferdinand III. ponovno potrdil plemiški status sebeborskim Lutharjem. Originalno listino iz leta 1596 hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota.
Poplemeniteni so bili 28. avgusta 1596, ko je sveti rimski cesar in ogrski kralj [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf I.]] podelil plemiško listino in grb Juriju Lutharju iz [[Sebeborci|Sebeborec]] ''(Georgius Luttar de Szembiborcz)'', ter njegovima bratoma: Petru in Andreju. Plemstvo jim je bilo potrjeno še dvakrat in sicer - 1643, ter 1650, ko je Ferdinand III. ponovno potrdil plemiški status sebeborskim Lutharjem. Originalno listino iz leta 1596 hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota.


== Prepis plemiške listine ==
Znameniti predstavniki:


''Mi, Rudolf drugi, po milosti božji izvoljeni rimski in presvetli nemški cesar, kralj Madžarske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne, Srbije, Galicije, Lodomerije, Kumanije, Bolgarije itd. ''
* [[Mihael Lutar]]
''/.../''
* [[Adam Luthar]]
''ukazujemo z voljo vseh prisotnih. Do nas so prišle prošnje mnogih naših zvestih ljudi, ki smo jim prisluhnili. Preverili smo resničnost in ocenili veljavnost dejanj in zvestobe našega zvestega in delaželjnega '''Jurij Luthar iz Sebeborec'''. On jih je izkazal najprej madžarskemu kraljestvu, nato pa tudi našemu veličanstvu osebno v različnih krajih in časih, jih zvesto izvrševal in je prisegel izvrševati jih tudi v prihodnje. Z našo mogočnostjo in milostjo smo ugotavljali, kateri ljudje so delali zasluge nam in krščanstvu. Po vzoru naših prednikov na kraljevem prestolu smo ugotovili, da so njegove zasluge tolikšne, da bi lahko služile za zgled drugim. Zato smo sklenili in odločili: '''Jurij Luthar''' in njegova krvna brata '''Peter''' in '''Andrej''', ki so bili doslej preprosti/ neplemeniti ljudje, postanejo plemeniti in jih uvedemo v zbor pravih, dejanskih plemičev in veljakov Madžarske in njej podložnih dežel. Za imenovane določamo z našo posebno pozornostjo, da so svobodni dajatev na temelju predpravic, ki veljajo le za plemstvo, da uživajo svoboščine, prednosti, neodvisnost in dejansko osebno samostojnost. Po javnih in običajnih zakonih madžarskega kraljestva in njemu podložnih dežel so vedno upravičeni do uživanja vseh njim zagotovljenih ugodnosti tudi vsi njihovi potomci obeh spolov. V znak naše milosti in dobrote ter dejanske plemenitosti jih odslej predstavljajo znamenja in orožje plemenitih ljudi: grb - vojaški ščit modre barve, njegovo polje pokriva zelen grič s tremi vrhovi, v njem je rdeči ščit in nad tem rdeča veverica z dvignjenim repom in dvignjenimi ušesi, sedeča na zadnjih tačkah, ki v dvignjenih prednjih tačkah drži jabolko. Vse to pa leži na krovu bojne ladje. Nad ščitom je okronana čelada, iz katere rastejo na vsako stran tri bele lilije. Nad vsem plapola zastava ali plemiški trak. Vse skupaj je lepo izrisano, o tem in o točnosti našega opisa priča dodani slikarjev barvni izdelek. '''Juriju Luthar iz Sebeborec''' in njegovima krvnima bratoma '''Petru''' in '''Andreju''', vsem njihovim potomcem in dedičem dajemo in priznavamo grb in plemstvo. Odločamo, da imenovani lahko nosijo ta ščit na večne čase med drugim plemstvom Madžarske in njej podložnih dežel z istimi pravicami, predpravicami, svoboščinami, z osebno nedotakljivostjo in prednostmi, ki so običajne in pravno zapisane. Lahko ga uporabljajo kot znak svojih svoboščin in pravic v vseh bojih, bitkah, sporih, turnirjih in dvobojih v katerikoli četi in plemiških oddelkih ne le kot grb, ampak tudi kot znak, ki določa njihovo mesto pod zastavo v vojaških taborih. Omenjeni in po njih vsi nasledniki obeh spolov imajo pravico sodelovanja pri vseh oblikah udejstvovanja plemiških ljudi. Kot imetniki grba morajo zmeraj braniti in poudarjati čast svojega imena in naziva. Imajo nalogo proslaviti ga z novimi dejanji in tako z njimi dokazovati svoje plemiško poreklo, enako velja za vse njihove naslednike obeh spolov. Ker so torej vredni tega, uveljavljamo našo voljo in razglašamo obvezo njenega spoštovanja. V spomin našega ukaza za večne čase potrjujemo to listino z našim madžarskim kraljevskim pečatom in izjavljamo vsej javnosti: istemu '''Juriju Luthar iz Sebeborec''' in že omenjenima njegovima krvnima bratoma '''Petru''' in '''Andreju''', vsem njihovim potomcem in dedičem na večne čase dajemo in priznavamo navedene časti in ugodnosti. Listina izdana po zvestem, ljubem in častitem Ivanu Kathasy, izvoljenem škofu izaurijskem, našem dvornem maršalu in načelniku dvome pisarne v našem kraljevskem gradu v Pragi 29. avgusta 1596. leta, v 17. letu rimske vlade /.../. Rudolf'' <ref>Viri za zgodovino Prekmurja 1, Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 1. kötet, 871-1849 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)</ref>
* [[Gergel Lutar]]


== Galerija ==
== Znameniti predstavniki ==

* [[Mihael Lutar]] familiar družine Banffy
* [[Adam Luthar]] ev. duhovnik, pisatelj in publicist
* [[Gergel Lutar]] notar in pisatelj
= Galerija ==
<gallery>
<gallery>
Slika:Luttar1643.jpg|Grb rodbine Luttar iz leta 1643
Slika:Luttar1643.jpg|Grb rodbine Luttar iz leta 1643

Redakcija: 23:11, 10. julij 2019

Rodbina Luthar
Slika:Luthar1596.png
Plemiški predikatsebeborski

Rodbina Luthar (tudi Luttar), je bila plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.

Zgodovina

Poplemeniteni so bili 28. avgusta 1596, ko je sveti rimski cesar in ogrski kralj Rudolf I. podelil plemiško listino in grb Juriju Lutharju iz Sebeborec (Georgius Luttar de Szembiborcz), ter njegovima bratoma: Petru in Andreju. Plemstvo jim je bilo potrjeno še dvakrat in sicer - 1643, ter 1650, ko je Ferdinand III. ponovno potrdil plemiški status sebeborskim Lutharjem. Originalno listino iz leta 1596 hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota.

Prepis plemiške listine

Mi, Rudolf drugi, po milosti božji izvoljeni rimski in presvetli nemški cesar, kralj Madžarske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Bosne, Srbije, Galicije, Lodomerije, Kumanije, Bolgarije itd. /.../ ukazujemo z voljo vseh prisotnih. Do nas so prišle prošnje mnogih naših zvestih ljudi, ki smo jim prisluhnili. Preverili smo resničnost in ocenili veljavnost dejanj in zvestobe našega zvestega in delaželjnega Jurij Luthar iz Sebeborec. On jih je izkazal najprej madžarskemu kraljestvu, nato pa tudi našemu veličanstvu osebno v različnih krajih in časih, jih zvesto izvrševal in je prisegel izvrševati jih tudi v prihodnje. Z našo mogočnostjo in milostjo smo ugotavljali, kateri ljudje so delali zasluge nam in krščanstvu. Po vzoru naših prednikov na kraljevem prestolu smo ugotovili, da so njegove zasluge tolikšne, da bi lahko služile za zgled drugim. Zato smo sklenili in odločili: Jurij Luthar in njegova krvna brata Peter in Andrej, ki so bili doslej preprosti/ neplemeniti ljudje, postanejo plemeniti in jih uvedemo v zbor pravih, dejanskih plemičev in veljakov Madžarske in njej podložnih dežel. Za imenovane določamo z našo posebno pozornostjo, da so svobodni dajatev na temelju predpravic, ki veljajo le za plemstvo, da uživajo svoboščine, prednosti, neodvisnost in dejansko osebno samostojnost. Po javnih in običajnih zakonih madžarskega kraljestva in njemu podložnih dežel so vedno upravičeni do uživanja vseh njim zagotovljenih ugodnosti tudi vsi njihovi potomci obeh spolov. V znak naše milosti in dobrote ter dejanske plemenitosti jih odslej predstavljajo znamenja in orožje plemenitih ljudi: grb - vojaški ščit modre barve, njegovo polje pokriva zelen grič s tremi vrhovi, v njem je rdeči ščit in nad tem rdeča veverica z dvignjenim repom in dvignjenimi ušesi, sedeča na zadnjih tačkah, ki v dvignjenih prednjih tačkah drži jabolko. Vse to pa leži na krovu bojne ladje. Nad ščitom je okronana čelada, iz katere rastejo na vsako stran tri bele lilije. Nad vsem plapola zastava ali plemiški trak. Vse skupaj je lepo izrisano, o tem in o točnosti našega opisa priča dodani slikarjev barvni izdelek. Juriju Luthar iz Sebeborec in njegovima krvnima bratoma Petru in Andreju, vsem njihovim potomcem in dedičem dajemo in priznavamo grb in plemstvo. Odločamo, da imenovani lahko nosijo ta ščit na večne čase med drugim plemstvom Madžarske in njej podložnih dežel z istimi pravicami, predpravicami, svoboščinami, z osebno nedotakljivostjo in prednostmi, ki so običajne in pravno zapisane. Lahko ga uporabljajo kot znak svojih svoboščin in pravic v vseh bojih, bitkah, sporih, turnirjih in dvobojih v katerikoli četi in plemiških oddelkih ne le kot grb, ampak tudi kot znak, ki določa njihovo mesto pod zastavo v vojaških taborih. Omenjeni in po njih vsi nasledniki obeh spolov imajo pravico sodelovanja pri vseh oblikah udejstvovanja plemiških ljudi. Kot imetniki grba morajo zmeraj braniti in poudarjati čast svojega imena in naziva. Imajo nalogo proslaviti ga z novimi dejanji in tako z njimi dokazovati svoje plemiško poreklo, enako velja za vse njihove naslednike obeh spolov. Ker so torej vredni tega, uveljavljamo našo voljo in razglašamo obvezo njenega spoštovanja. V spomin našega ukaza za večne čase potrjujemo to listino z našim madžarskim kraljevskim pečatom in izjavljamo vsej javnosti: istemu Juriju Luthar iz Sebeborec in že omenjenima njegovima krvnima bratoma Petru in Andreju, vsem njihovim potomcem in dedičem na večne čase dajemo in priznavamo navedene časti in ugodnosti. Listina izdana po zvestem, ljubem in častitem Ivanu Kathasy, izvoljenem škofu izaurijskem, našem dvornem maršalu in načelniku dvome pisarne v našem kraljevskem gradu v Pragi 29. avgusta 1596. leta, v 17. letu rimske vlade /.../. Rudolf [1]

Znameniti predstavniki

Galerija =

Viri

  • Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn
  1. Viri za zgodovino Prekmurja 1, Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 1. kötet, 871-1849 (Szombathely-Zalaegerszeg, 2008)