Kidričevo: Razlika med redakcijama
Vrstica 37: | Vrstica 37: | ||
===Graščina Strnišče=== |
===Graščina Strnišče=== |
||
Zaselek Strnišče je bil nekoč del turniške gospoščine, ki jo jo leta 1749 močno zadolženo kupil grof Anton Gaisruck, za poplačilo upnikov pa je moral leta 1757 prodati urad Zlatoličje, ki ga je kupila grofica Kajetana Sauer. Gaisruck je že 1. novembra 1768 Turnišče |
Zaselek Strnišče je bil nekoč del turniške gospoščine, ki jo jo leta 1749 močno zadolženo kupil grof Anton Gaisruck, za poplačilo upnikov pa je moral leta 1757 prodati urad Zlatoličje, ki ga je kupila grofica Kajetana Sauer. Gaisruck je že 1. novembra 1768 Turnišče prodal opatu [[Cistercijani|cistercijanskega samostana]] Neuberg pri Brucku ob Muri. |
||
Redakcija: 08:18, 10. julij 2019
Kidričevo | |
---|---|
Koordinati: 46°24′14″N 15°47′38″E / 46.404°S 15.794°V | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Podravska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
Občina | Kidričevo |
Površina | |
• Skupno | 7,10 km2 |
Nadm. višina | 238,5 m |
Prebivalstvo (2019)[1] | |
• Skupno | 1.189 |
• Gostota | 170 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 2325 Kidričevo |
Zemljevidi | |
Kidričevo - Naselje | |
Lega | Občina Kidričevo |
RKD št. | 22209 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 3. avgust 2007 |
Kidričevo je mestno naselje in sedež istoimenske občine v zahodnem delu Dravskega polja ob železniški progi in blizu ceste Pragersko - Ptuj,
Etimologija
Kidričevo se je vse do leta 1953, ko so ga preimenovali po revolucionarju in gospodarstveniku Borisu Kidriču, imenovalo Strnišče pri Ptuju oz. nemško Sternthal ali Šterntal. Po Lovrenški župnijski kroniki nemško ime Sternthal ali Šterntal izvira iz podomačenega imena graščinskih hlevov z ovni (nem. Stärstall = ovčji hlev). Slovensko inačico krajevnega imena Strnišče domačini pripisujejo dejstvu, da je med prvo svetovno vojno avstro-ogrska vojska blizu graščine zgradila več taborišč z barakami, za katere so izsekali del tukajšnjih gozdov - nastalo je strnišče.[3] Ime Sterntal se je uporabljalo že med prvo svetovno vojno za celotno barakarsko naselje taborišča vojnih ujetnikov in vojaških bolnišnic, ki se je nahajala v katastrskih občinah Apače, Gerečja vas in Lovrenc na Dravskem polju.
Zgodovina
Graščina Strnišče
Zaselek Strnišče je bil nekoč del turniške gospoščine, ki jo jo leta 1749 močno zadolženo kupil grof Anton Gaisruck, za poplačilo upnikov pa je moral leta 1757 prodati urad Zlatoličje, ki ga je kupila grofica Kajetana Sauer. Gaisruck je že 1. novembra 1768 Turnišče prodal opatu cistercijanskega samostana Neuberg pri Brucku ob Muri.
V Strnišču je takoj po koncu druge svetovne vojne, od sredine maja do jeseni 1945, obratovalo komunistično koncentracijsko taborišče Šterntal.
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 22209«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Župnijska kronika svetega Lovrenca na Dravskem polju.
Viri
- Kolar, Nataša Zbornik Občine Kidričevo, Občina Kidričevo, Kidričevo 2010, (COBISS)
- Radovanovič, Sašo Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka, Pomurska založba, Murska Sobota 1996, (COBISS)
- Krušič, Marjan Slovenija: turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009, (COBISS)