Božji služabnik: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Božji služabnik]] ([[Latinščina|lat.]]: Servus Dei) je naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. |
[[Božji služabnik]] ([[Latinščina|lat.]]: Servus Dei) je v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. Ta naziv dobi oseba ob pričetku [[Škofija|škofijskega]] postopka za ugotavljanje svetosti, to je v cerkvenem procesu priznanja možne [[beatifikacija|beatifikacije]] in [[kanonizacija|kanonizacije]]. |
||
V pravoslavju se ta izraz nanaša na vsakega pripadnika pravoslavne vere. Arabsko ime '''Abdullah''' (عبد الله 'Abd Allah »Božji služabnik«); hebrejsko ime '''Obadija''' (עובדיה) in nemško ime '''Gottschalk''' pomenijo »božji služabnik«. |
|||
Beseda »Božji služabnik« se v [[Biblija|Bibliji]] pojavlja osemkrat, štirikrat v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] in štirikrat v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. |
Beseda »Božji služabnik« se v [[Biblija|Bibliji]] pojavlja osemkrat, štirikrat v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] in štirikrat v [[Nova zaveza|Novi zavezi]]. |
Redakcija: 10:47, 5. julij 2019
Božji služabnik (lat.: Servus Dei) je v katoliški cerkvi naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. Ta naziv dobi oseba ob pričetku škofijskega postopka za ugotavljanje svetosti, to je v cerkvenem procesu priznanja možne beatifikacije in kanonizacije.
V pravoslavju se ta izraz nanaša na vsakega pripadnika pravoslavne vere. Arabsko ime Abdullah (عبد الله 'Abd Allah »Božji služabnik«); hebrejsko ime Obadija (עובדיה) in nemško ime Gottschalk pomenijo »božji služabnik«.
Beseda »Božji služabnik« se v Bibliji pojavlja osemkrat, štirikrat v Stari zavezi in štirikrat v Novi zavezi.
Naslova »Božji služabnik« (lat. Servus Dei) ne smemo zamenjevati z naslovom »služabnik Božjega služabnika« (lat. Servus Servorum Dei), enega od papeških naslovov.
-
Anton Vovk, ljubljanski nadškof in metropolit
-
Andrej Majcen, duhovnik in misijonar
-
teolog, škof na Krku, pesnik, pisatelj
Prejetje naziva »Božji služabnik« je prvi od štirih korakov v procesu kanonizacije. Naslednji korak je razglasitev »častitljivega Božjega služabnika«, po uradni potrditvi odloka o njegovem junaštvu in mučeništvu. Poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga lahko oznanjali za »blaženega«, je potrebno neizpodbitno dokazati čudež, ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporočali kandidatu za svetnika. Običajno je to čudežno ozdravljenje ali čudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoče razložiti kot posledico medicinskega zdravljenja ali običajnega zaporedja dogodkov. Zadnji korak procesa kanonizacije je razglasitev osebe za svetnika.
Glej tudi
Stopnje kanonizacije v Rimskokatoliški cerkvi |
---|
Božji služabnik → častitljivi Božji služabnik → blaženi → svetnik |