Božji služabnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: Božji služabnik (lat.: Servus Dei) je naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. V katoliški cerkvi ta izraz označuje po...
 
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Božji služabnik]] ([[Latinščina|lat.]]: Servus Dei) je naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri. V katoliški cerkvi ta izraz označuje pokojnika, ki je v cerkvenem procesu priznanja možne [[beatifikacija|beatifikacije]] in [[kanonizacija|kanonizacije]]. V pravoslavju se ta izraz nanaša na vsakega pripadnika pravoslavne vere. Arabsko ime '''Abdullah''' (عبد الله 'Abd Allah »Božji služabnik«); hebrejsko ime '''Obadija''' (עובדיה) in nemško ime '''Gottschalk''' pomenijo »božji služabnik«.
[[Božji služabnik]] ([[Latinščina|lat.]]: Servus Dei) je naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri.
V katoliški cerkvi ta izraz označuje pokojnika, ki je v cerkvenem procesu priznanja možne [[beatifikacija|beatifikacije]] in [[kanonizacija|kanonizacije]]. V pravoslavju se ta izraz nanaša na vsakega pripadnika pravoslavne vere. Arabsko ime '''Abdullah''' (عبد الله 'Abd Allah »Božji služabnik«); hebrejsko ime '''Obadija''' (עובדיה) in nemško ime '''Gottschalk''' pomenijo »božji služabnik«.
.
.
Beseda "Božji služabnik" se v [[Biblija|Bibliji]] pojavlja osemkrat, štirikrat v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] in štirikrat v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].
Beseda "Božji služabnik" se v [[Biblija|Bibliji]] pojavlja osemkrat, štirikrat v [[Stara zaveza|Stari zavezi]] in štirikrat v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].

Naslova "Božji služabnik" (lat. Servus Dei) ne smemo zamenjevati z naslovom služabnika Božjega služabnika (lat. Servus Servorum Dei), enega od [[Papež|papeških]] naslovov.
Naslova "Božji služabnik" (lat. Servus Dei) ne smemo zamenjevati z naslovom služabnika Božjega služabnika (lat. Servus Servorum Dei), enega od [[Papež|papeških]] naslovov.


Prejetje naziva "Božji služabnik" je prvi od štirih korakov v procesu [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Naslednji korak je oznanjevanje »častitljivega božjega služabnika«, po uradni potrditvi odloka o junaštvu in mučeništvu. Poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga oznanjali za »blaženega« blagoslovljeno, je potrebno neizpodbitno dokazati čudež, ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporočali kandidatu za svetnika. Običajno je to čudežno ozdravljenje ali čudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoče razložiti kot posledica medicinskega zdravljenja ali običajnega zaporedja dogodkov. Zadnji korak procesa kanonizacije je razglasitev osebe za svetnika.
Prejetje naziva »Božji služabnik« je prvi od štirih korakov v procesu [[Kanonizacija|kanonizacije]]. Naslednji korak je oznanjevanje »častitljivega božjega služabnika«, po uradni potrditvi odloka o junaštvu in mučeništvu. Poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga lahko oznanjali za »blaženega«, je potrebno neizpodbitno dokazati [[čudež]], ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporočali kandidatu za svetnika. Običajno je to čudežno ozdravljenje ali čudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoče razložiti kot posledica medicinskega zdravljenja ali običajnega zaporedja dogodkov. Zadnji korak procesa kanonizacije je razglasitev osebe za svetnika.

Redakcija: 19:38, 4. julij 2019

Božji služabnik (lat.: Servus Dei) je naslov za osebo, za katero se izpričuje, da je pobožna v svoji veri.

V katoliški cerkvi ta izraz označuje pokojnika, ki je v cerkvenem procesu priznanja možne beatifikacije in kanonizacije. V pravoslavju se ta izraz nanaša na vsakega pripadnika pravoslavne vere. Arabsko ime Abdullah (عبد الله 'Abd Allah »Božji služabnik«); hebrejsko ime Obadija (עובדיה) in nemško ime Gottschalk pomenijo »božji služabnik«. . Beseda "Božji služabnik" se v Bibliji pojavlja osemkrat, štirikrat v Stari zavezi in štirikrat v Novi zavezi.

Naslova "Božji služabnik" (lat. Servus Dei) ne smemo zamenjevati z naslovom služabnika Božjega služabnika (lat. Servus Servorum Dei), enega od papeških naslovov.

Prejetje naziva »Božji služabnik« je prvi od štirih korakov v procesu kanonizacije. Naslednji korak je oznanjevanje »častitljivega božjega služabnika«, po uradni potrditvi odloka o junaštvu in mučeništvu. Poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga lahko oznanjali za »blaženega«, je potrebno neizpodbitno dokazati čudež, ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporočali kandidatu za svetnika. Običajno je to čudežno ozdravljenje ali čudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoče razložiti kot posledica medicinskega zdravljenja ali običajnega zaporedja dogodkov. Zadnji korak procesa kanonizacije je razglasitev osebe za svetnika.