Socializem: Razlika med redakcijama

[[File:Hw-fourier.jpg|thumb|left|200px|[[Charles Fourier]], zgodnji francoski mislec socializma]] SocialističnoSocialistični modeli in ideje o skupni ali deljeni lastnini so prvinske. Ideje, sicer kontroverzne ponujajo skupno ali javno lastnino celo kot element grške antične filozofije [[Platon|Platona]]<ref>pp. 276–277, [[Alfred Edward Taylor|A.E. Taylor]], ''Plato: The Man and His Work'', Dover 2001.</ref> in [[Aristotel|Aristotela]].<ref>p. 257, [[W. D. Ross]], ''Aristotle'', 6th ed.</ref>. V obdobju ravno po [[Francoska revolucija|Francoski revoluciji]], aktivisti in teoretiki kot [[François-Noël Babeuf]], [[Étienne-Gabriel Morelly]], [[Filippo Buonarroti]] in [[Auguste Blanqui]] vplivajo na zgodnja francoska delavska gibanja.<ref name="George Thomas Kurian 2011">George Thomas Kurian (ed). ''The Encyclopedia of Political Science'' CQ Press. Washington D.c. 2011. Pgs. 1555</ref> V Veliki Britaniji je izstopajoči [[Thomas Paine]], ki ponudi podroben načrt davčnih transferjev v dobro revnih v delu ''Agrarian Justice''<ref>Paine, Thomas (2004). Common sense [with] Agrarian justice. Penguin. ISBN 0-14-101890-9. pp. 92–3.</ref>. [[Charles Hall (economist)|Charles Hall]] napiše ''The Effects of Civilization on the People in European States'' na drugi strani preiskuje povezave za revščino s kapitalizmom svojega časa,<ref name="Blaug 1986 358">{{cite book| last = Blaug | first = Mark | title = Who's Who in Economics: A Biographical Dictionary of Major Economists 1700-1986 | publisher = The MIT Press | year = 1986 | isbn = 0-262-02256-7| page = 358}}</ref> kar je vplivalo na utopična dela [[Thomas Spence]].<ref>Bonnett, Alastair (2007) The Other Rights of Man: The Revolutionary Plan of Thomas Spence. ''History Today'' 57(9):42–48.</ref> Prva polnokrvna socialistična gibanja, oziroma delavska gibanja se pričnejo okoli 20 let 19.stoletja. Voditelja [[Robert Owen]] in [[Charles Fourier]] pa grof [[Henri de Saint-Simon]] so ponujali različne koherentne analize družbe, prve preglede družbe. Čartizem in ostala delavska gibanja so se prepletala s socialističnimi idejami in si tako nudila medsebojno oporo."<ref>Andrew Vincent. Modern political ideologies. Wiley-Blackwell publishing. 2010. pg. 88</ref> Še posebej čartisti so zbrali veliko podpore delavcev za potrebe volilnih pravic, okoli tega gibanja nastajajo tudi prvi sindikati. Kasnejši pomemben socialističen mislec je [[Pierre Joseph Proudhon]], ki je ponudil filozofije vzajemne ekonomske teorije, mutualizma.<ref name="britannica.com1">{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/551569/socialism|title=socialism|work=Encyclopedia Britannica}}</ref> Prav tako so tudi tokovi nasprotnikov konzervativne krščanske politike, tako imenovani krščanski socialisti, velikokrat še posebej v Angliji, so vstopili iz pozicije liberalne politike in romantičnega antiindustrializma <ref name="George Thomas Kurian 2011"/> ponudili pa mislece, kakršen je [[Edward Bellamy]], [[Frederick Denison Maurice]] in [[Charles Kingsley]]. V Sloveniji krščanski socializem pride v javnost z [[križarstvo|križarstvom]] med vojnama v 20.stoletju.