Mitilena: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 12 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(Bot: Datoteka Statue_mytilene.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Statue of Liberty (Mytilene). Odstranjevanje.)
(pravopis)
 
[[Slika:Lesbos Mytilene01.JPG|thumb|Cerkev sv. Terapona]]
 
Antična Mitilena je stala na majhnem otoku tik ob obali Lezbosa, z dograditvijo severnega in južnega pristanišča pa se je združila z otokom. Med pristaniščema je bil sprva 700 m dolg in 30 m širok kanal. Ožina je bila globoka dva metra in dovolj široka za plovbo [[Triera|trirem]] s tremi ali več vrstami vesel. Sčasoma sta se v njej nabrala mulj in zemlja in ovirala plovbo, potem pa so jo dokončno zasuli.<ref>''Harbor of Mytilene''. Arhivirano 8. avgusta 2014 na Wayback Machine. Pridobljeno 31. julija 2014.</ref>
 
V 7. stoletju pr. n. št. je Mitilena uspešno tekmovala z Mitimno na severu otoka za prevlado na otoku in postala središče uspešnega zaledja vzhodnega dela otoka. Najslavnejši meščani so bili Sapfo in Alkej in državnik Pitakus. Mesto je slovelo po veliki proizvodnji kovancev iz [[Elektron (zlata zlitina)|elektrona]], ki so jih kovali od poznega 6. do sredine 4. stoletja pr. n. št.
<ref>[https://www.asiaminorcoins.com/gallery/thumbnails.php?album=56 ''Asia Minor Coins - ancient coins of Mytilene''].</ref>
 
Upor Mitilene proti [[Atene|Atenam]] leta 428 pr. n. št. je zatrla atenska ekspedicijska vojska. Atenski javni zbor je po zmagi izglasoval sklep, da se vsi moški meščani Mitilene pobijejo, ženske in otroci pa prodajo za sužnje. Naslednji dan so sklep preklicali in proti Lesbosu poslali najhitrejšo triremo, da bi preklic sporočila atenski vojski. Pot, dolgo 186 milj (344 km), je preplula v manj kot enem dneu, vendar je bila prepozna. V tem času so že usmrtili tisoč upornih meščanov.
 
V Mitileni je dve leti (337-335 pr. n. št.) živel [[Aristotel]] s svojim prijateljem in naslednikom [[Teofrast]]om, rojenim na Lesbosu. Po vrnitvi je postal učitelj [[Aleksander Veliki|Aleksandra]], sina [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]].<ref>[https://ivu.org/history/greece_rome/theophrastus.html ''Bio of Theophrastus'']. Pridobljeno 11. decembra 2007.</ref><ref>[https://www.gradesaver.com/author/aristotle/ ''Grade Saver bio on Aristotle'']. Pridobljeno 11. decembra 2007.</ref>
Mitilence so leta 81 pr. n. št. uspešno oblegali in premagali [[Rimska republika|Rimljani]], med katerimi je bil tudi mladi [[Julij Cezar]].<ref>Thorne, James (2003). ''Julius Caesar: Conqueror and Dictator''. The Rosen Publishing Group. str. 34. ISBN 978-0-8239-3595-6.</ref> Četudi je Mitilena podpirala premagance v večini velikih vojn v 1. stoletju pr. n. št., so njeni državniki uspešno prepričali Rim, da bodo odtlej podpirali rimske vladarje Sredozemlja in Mitilena se je rimskih časih razvila v cvetoče mesto.
Leta 56 n. št. sta se v mestu za nekaj časa ustavila [[Evangelist Luka|evangelist Luka]] in [[Apostol Pavel|apostol Pavel]] na povratku s Pavlovega tretjega misijonarskega potovanja (Apostolska dela 20:14). Priplula sta iz [[Asos]]a in nadaljevala plovbo proti [[Hios]]u.
 
v Mitileni je bil rojen učenjak in zgodovinar [[Zaharija Retorik]] (465-okoli 536), mitilenski škof, verjetno kalcedonske veroizpovedi. Leta 536 ali 553 je bil odstavljen.<ref>[https://archive.org/stream/cu31924027994726#page/n5/mode/2up ''The Syriac Chronicle Known as That of Zachariah of Mitylene'']. Pridobljeno 31. julija 2014.</ref>
 
V 9. stoletju so bili v Mitileni rojeni bizantinski svetniki, bratje nadškof Georgij, Simeon Stilit in David Menih. Njim je posvečena cerkev sv. Simeona.
 
Zaradi nesporazumov s cesarico Zojo Porfirogeneto je njen drugi mož [[Mihael IV. Paflagonec]] v Mitileno izgnal [[Konstantin IX. Monomah|Konstantina IX. Monomaha]]. Po smrti Mihaela IV. in odstavitvi njegovega naslednika [[Mihael V. Kalafat|Mihaela V. Kalafata]] leta 1042 so Konstatina odpoklicali iz izgnanstva in ga imenovali za sodnika v Grčiji.<ref>Finlay George. ''History of the Byzantine Empire from 716 – 1057''. William Blackwood & Sons, 1853.</ref>
 
Na Lesbosu in Mitileni so bili že v antiki naseljeni [[Judje]]. Leta 1170 je Benjamin iz Tudele na otoku ustanovil deset judovskih skupnosti.<ref>[https://www.jewishpress.com/indepth/analysis/before-the-deluge-jews-of-the-mediterranean-islands/2011/10/26/2/?print ''Before The Deluge: Jews Of The Mediterranean Islands (Part I)'']. Pridobljeno 31. julija 2014.</ref>
 
V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil Lesbos del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 1085 so ga ga za nekaj časa zasedli [[Seldžuki]]. Leta 1198 je pravice do trgovanja iz mitilenskega pristanišča dobila [[Beneška republika]].
 
V 13. stoletju je Mitileno osvojil [[Nikejsko cesarstvo|nikejski]] cesar [[Teodor I. Laskaris]]. Leta 1335 so Bizantinci s pomočjo osmanske vojske ponovno osvojili otok, ki je bil takrat v lasti genovskega plemiča Domenica Cattanea. Še istega leta je cesar [[Ivan V. Paleolog]] otok dal genovskemu avanturistu Francescu Gattilusiju, poročenemu s cesarjevo sestro Marijo. Cattaneo je leta 1373 obnovil trdnjavo, ki je ostala v genovski posesti do leta 1462, ko jo je oblegal in osvojil sultan [[Mehmed II. Osvajalec]].
 
Otok Lesbos je ostal pod osmansko oblastjo do [[Prva balkanska vojna|prve balkanske vojne]] leta 1912. Novembra tega leta je postal del [[Kraljevina Grčija|Kraljevine Grčije]].
256.221

urejanj

Navigacijski meni