Hinduizem

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana

Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana dharma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo in je prva izmed dharm. Značilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj do leta 2000 pr. n. št. Hinduizem je tretja najbolj razširjena religija s približno 1,05 milijarde vernikov, od katerih jih 96 % živi na Indijski podcelini.

Mogoče je duh hinduizma, ki ga ni navdihnila določena osebnost, najbolje zaobjet v vrstici iz starodavne Rigvede, »najstarejšega religioznega svetega besedila na svetu.« (1):

Sanskrt: एकम् सत् विप्रा: बहुधा वदन्ति

Prepis: Ekam sat vipraaha bahudhaa vadanti

Slovensko: »Resnica je ena, čeprav modreci govorijo o mnogih.«

— Rigveda (Knjiga I, Himna CLXIV, Kitica 46)

V bistvu bo vsako duhovno ravnanje, ki mu sledi vera, ljubezen in vztrajnost vodilo do istega skrajnega stanja samouresničitve. Zato se hindujska misel razlikuje z močnim bodrenjem strpnosti za različna verovanja, ker si trenutni sistemi ne morejo lastiti izključnega razumevanja transcendentne resnice.

Za hinduizem je bila ta zamisel tvorna sila pri določitvi 'večne dharme'. To je enako kakor je božanski jaz Advaite za obstoj, ki ostaja večno nespremenjena in samozadostna luč, usredinjena in predirljiva, neglede na nered in tok okoli nje.

Vendar pa beseda hinduizem sama po sebi pomeni samo –izem Indije. Beseda hindu se je prvo uporabljala pri Perzijcih za kazanje »tisti od reke Ind«.

Pregled hinduizma

Štiri stopnje življenja

Štiri stopnje življenja, ki so opisane v svetih knjigah, so: učno, družinsko, puščavniško in končno obdobje. Zadnje obdobje je usmerjeno le k enemu cilju, iskanju združitve z brahmanom. Ta štiri obdobja so zgled za človekovo življenje, ki pa ni vedno uresničljiv.

Izvori, izrazje in družba

Trenutna geografska razširjenost

Narodi Indije, Mauritiusa in Nepala, kakor tudi indonezijskega otoka Bali so večinoma hindujci; pomembne hindujske manjšine so v/na Bangladešu (11 milijonov), Mjanmaru (7,1 milijonov), Šrilanki (2,5 milijonov), ZDA (2,0 milijona) Pakistanu (3,3 milijone), Južnoafriški republiki (1,2 milijona), Združenem kraljestvu (1,2 milijona), Maleziji (1,1 milijona), Kanadi (0,7 milijona), Fidžiju (0,5 milijona), Trinidadu in Tobagu (0,5 milijona), Gvajani (0,4 milijona), Nizozemski (0,4 milijona), Singapuru (0,3 milijona) in Surinamu (0,3 milijona). Tudi na indonezijskih otokih Java in Borneo je veliko število domorodcev hindujcev. V svoji preobleki kot joga je hinduizem še bolj razpršen po vsem svetu. Samo v ZDA jo opravlja okoli 30 milijonov ljudi.

Hindujska filozofija: šest vedskih šol mišljenja

Glavni članek: hindujska filozofija

Joga

V hinduizmu so štiri glavne vrste joge. Vsakdo si izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovi starosti in značaju. Karma joga je joga dela. Izvajajo jo osebe, ki si prizadevajo za izpolnitev dharme. Bhakti joga je joga ljubezni. Pomeni popolno predanost v ljubezni in molitvi svojemu bogu. Džnana joga je joga spoznanja in vključuje učenje. Radža joga je joga razuma in je najvišja, kraljevska joga. Vključuje uporabo tehnik duševnega samoobvladovanja in meditacijo.

Druge kulture čaščenja

Šole bhakti

Kaj pomeni beseda bhakti in o prakticiranju joge povezane z njo, si lahko preberete v poglavju o Bhakti jogi.

Pomemben simbolizem in teme v hinduizmu

Mantra

je molitev, ki je značilna za hinduizem in se uporablja ob obredih.

Hindujska sveta besedila

Bhagavad-gita

Bhagavad-gita pomeni »Božja pesem«.

Izgovoril jo je sam Bog Krišna svojemu prijatelju Ardžuni na bojnem polju Kurukšetre.

Več o knjigi si lahko preberete v poglavju o Bhagavad-giti.

Viri

1. Rigveda. Zgoščena enciklopedija Britannica
2. »Hinduizem« na enciklopediji Microsoft Encarta Online