Stilpon iz Megare

Stilpon iz Megare
Rojstvo	359 pr. n. št. Megara
Smrt	279 pr. n. št.
Poklic	filozof

Stilpo (tudi Stilpon; grško: Στίλπων) je živel od leta 360 do leta 280 pr. Kr.. Bil je grški filozof šole megarikov. Bil je sodobnik Teofrasta, Diodorusa Kronusa, in Kratesa iz Teb. Nobeden izmed njegovih zapisov ni preživel. Zanimala so ga področja logike in dialektike, in je trdil, da človek kot pojem ni tisto, kar mu ljudje prikazujejo, saj pod pojmom nikoli ne mislimo nekega konkretnega posameznika. Njegova etnična učenja so se približevala ciničnim in stoičnim. Njegovi najpomembnejši privrženci so bili Piron, ustanovitelj pironizma in Zenon iz Kitija ustanovitelj

Življenje

Rodil se je v Megari. Verjetno je živel po času Euklida iz Megare, zaradi česar je malo verjetno, da je bil njegov učenec, kot so zapisali nekateri. Drugi navajajo, da je bil učenec Thrasymachusa ali Pasiclesa. Po eni pripovedi je sodeloval na dialektičnih srečanjih z Diodorusom Cronusom na sodišču Ptolemaja Laguškega. Po drugi pripovedi, pa ni upošteval povabila kralja, da bi odšel v Aleksandrijo. Demetrius, sin Antigona, mu, iz spoštovanja, hiše pri zavzetju Megare ni požgal in mu ponudil odškodnino za poškodbo, ki jo je prejela, kar pa je Stilpon zavrnil. Kot pravi Plutarh, je združil povzdignjeno sentimentalnost z nežnostjo in potrpljenjem. Bil je v čast svoji državi, prijateljem, poznali so ga tudi kralji. Svojo bujno nagnjenost k vinu, je v celoti premagal v iznajdljivi moči in dialektični umetnosti, tako da je presegel svoje sodobnike, in da je navdihnil skoraj vse Grke z vdanostjo megarski filozofiji. Novačil pa je tudi številne ugledne može, ki jih je odvedel od Teofrasta, Aristotela in drugih, med drugim tudi Kratesa iz Teb in Zenona iz Kitija, ustanovitelja stoiške šole. Med njegovimi privrženci sta bila Menedemus in Asclepiades, vodji eretrijske šole. Ena od njegovih učenk, Nikarete, je domnevno bila njegova ljubica. Stilpon so hvalili tudi zaradi svoje politične modrosti, preprostega, enostavnega ravnanja in enakopravnosti, s katero je toleriral svojo uporniško hčerko. Cicero navaja, da so prijatelji Stilpona opisali kot »močno odvisnega od vina in žensk«, vendar je njegova filozofija izkoreninila njegove nagnjenosti.

Filozofija

Od njemu pripisanih dialogov so ostali le naslovi. Pripadal je megarski filozofiji, ampak vemo le malo o njegovih doktrinah iz par citiranih odstavkov in rekov.

Logika

V starih časih je Stilpon bil znan po obvladovanju umetnosti debatiranja in dialektike (sedaj nadomeščenih z znanstveno disciplino logike). Vendar pa je danes na tem področju malo znanega o dejavnosti Stilpona. Glede na Diogena Laertskega Stilpon ne priznava splošne pojme. Stilpon je bil skrajni nominalist. Zavračal je celo obstoj občih idej: človek kot pojem ni tisto, kar mu ljudje prikazujejo, saj pod pojmom nikoli ne mislimo nekega konkretnega posameznika. Če nekdo izraža splošen koncept določene osebe (na primer »Sokrat je človek"), prepozna posebne ljudi s splošnim pojmom. Prav tako se identificirajo vsi ljudje, če jih vsak posameznik identificira s splošnim pojmom.

Etika

Zdi se, da so Stilpona zanimale vrline in njihova samozadostnost. Trdil je, da vsak moder človek, ne samo da premaga vsako zlo, ampak ga tudi ne sme občutiti oziroma biti pod njegovim vplivom. To kaže na povezanost Stilpona s ciničnimi sodobniki. Enostranski del oziroma parafraza njegovega dela o izgnanstvu je ohranjen v zapisih Telesa iz Megare, cinika iz 3. stoletja pr. n. št.. V temu odlomku, Stilpon razdeli dobro na tri dele: dobro duše, dobro telesa in zunanje dobro. Nato obrazloži, da izgnanstvo ne prikrajša osebe za katero koli dobro.