Sadje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
rv na zadnjo različico uporabnika Janezdrilc |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]] |
[[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]] |
||
'''Sadje''' je naziv za [[človek]]u užitne [[plod]]ove različnih [[drevo|dreves]] in [[grm]]ov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in [[zelenjava|zelenjavo]] je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja ([[fruktoza|fruktoze]]) in raste na večletnih [[rastlina]]h. [[Botanika|Botanično]] nastane sadež iz [[cvet]]a, zelenjava pa iz drugih delov rastline. [[ |
'''Sadje''' je naziv za [[človek]]u užitne [[plod]]ove različnih [[drevo|dreves]] in [[grm]]ov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in [[zelenjava|zelenjavo]] je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja ([[fruktoza|fruktoze]]) in raste na večletnih [[rastlina]]h. [[Botanika|Botanično]] nastane sadež iz [[cvet]]a, zelenjava pa iz drugih delov rastline. [[Paprika]], [[kumarica]] in [[buča]] nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za [[rabarbara|rabarbaro]]; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje. |
||
== Sestavine == |
== Sestavine == |
Redakcija: 02:22, 29. april 2019
Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja (fruktoze) in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline. Paprika, kumarica in buča nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za rabarbaro; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.
Sestavine
Sadje vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:
- voda: 75–95 %.
- ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
- sladne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
- esencialne aminokisline – gradniki beljakovin.
- lipidi: 0d 0,3–1,0 v lupinskem sadju pa do 64 %.
- vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
- minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca, Ka, Al
Vrste sadja
- koščično sadje: češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina, granatno jabolko
- pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje
- jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje
- lupinasto sadje: orehi, lešniki, kostanj, mandlji, pistacije, indijski oreh
- južno sadje-agrumi: limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone
- južno sadje-drugo: kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh
- tropsko-eksotično sadje: banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava
Izdelki iz sadja
- Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
- Zmrznjeno sadje,
- Suho sadje,
- Kompoti,
- Marmelade
- Prelivi
- Sadni žele.
Shranjevanje in konzerviranje
- Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
- Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
- Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
- Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem,