Severna Makedonija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 84.52.165.171 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Ljuba brank
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Država
{{Infopolje Država
|native_name = {{jezik|mk|Република Македонија}}<br />{{jezik|al|Republika
|native_name = {{jezik|mk|Република Северна Македонија}}<br />{{jezik|al|Republika e Maqedonisë së Veriut}}
|conventional_long_name = Republika Makedonija
|conventional_long_name = Republika Severna Makedonija
|common_name = Makedonija
|common_name = Severna Makedonija
Makedonije
|common_name2 = Severne Makedonije
|image_flag = Flag of the Republic of Macedonia.svg
|image_flag = Flag of the Republic of Macedonia.svg
|image_coat = Coat of arms of Macedonia.svg
|image_coat = Coat of arms of North Macedonia.svg
|image_map = Europe-Macedonia.svg
|image_map = Europe-Macedonia.svg
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Denes nad Makedonija|Денес над Македонија]]}}<br /><small>»Danes nad Makedonijo«</small>
|national_anthem = {{jezik|mk|[[Denes nad Makedonija|Денес над Македонија]]}}<br /><small>»Danes nad Makedonijo«</small>
|national motto =
|national motto =
|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br / (drugi uradni jezik)
|official_languages = [[makedonščina]] (državni in uradni jezik)<br />[[albanščina]] (drugi uradni jezik)
|capital = [[Skopje]]
|capital = [[Skopje]]
|latd=42 |latm=0 |latNS=N |longd=21 |longm=26 |longEW=E
|latd=42 |latm=0 |latNS=N |longd=21 |longm=26 |longEW=E
|largest_city = capital
|largest_city = capital
|government_type = [[parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]]
|government_type = [[parlamentarna demokracija|parlamentarna]] [[republika]]
|leader_title1 = [[predsednik Makedonije|predsednik]]
|leader_title1 = [[predsednik Severne Makedonije|predsednik]]
|leader_title2 = [[Predsednik vlade Makedonije|predsednik vlade]]
|leader_title2 = [[Predsednik vlade Severne Makedonije|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Gjorge Ivanov]]
|leader_name1 = [[Gjorge Ivanov]]
|leader_name2 = [[Zoran Zaev]]

|area_rank = 145.
|area_rank = 145.
|area_magnitude = 1 E10
|area_magnitude = 1 E10
Vrstica 34: Vrstica 34:
|GDP_PPP_per_capita = 10.112 USD
|GDP_PPP_per_capita = 10.112 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank = 81.
|GDP_PPP_per_capita_rank = 81.
|sovereignty_type = [[Zgodovina Makedonije|neodvisnost]] = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]
|sovereignty_type = [[Zgodovina Severne Makedonije|neodvisnost]]
|sovereignty_note = od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]
|established_event1 = razglašena
|established_event1 = razglašena
|established_date1 = [[8. september|8. septembra]] [[1991]]
|established_date1 = [[8. september|8. septembra]] [[1991]]
Vrstica 51: Vrstica 52:
|calling_code = 389
|calling_code = 389
|footnotes =
|footnotes =
Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq, uradno '''Republika Makedonija''' (makedonsko ''Република Македонија'', je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema [[milijon|milijonoma]] [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).
}}'''Severna Makedonija''' ({{jezik-mk|''Северна Македонија''}}, {{jezik-sq|Maqedonia e Veriut}}), uradno '''Republika Severna Makedonija''' (makedonsko ''Република Северна Македонија'', albansko ''Republika e Maqedonisë së Veriut''), je [[celina|celinska]] [[Demokracija|demokratična]] [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], s [[površina|površino]] 25.333 [[kilometer|km]]² in le malo več kot dvema [[milijon|milijonoma]] [[prebivalstvo|prebivalcev]]. Severna Makedonija na [[zahod]]u meji na [[Albanija|Albanijo]], na [[jug]]u na [[Grčija|Grčijo]], na [[vzhod]]u na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na severozahodu na [[Kosovo]]{{Efn|name=kosovo|{{Kosovo-note}}}} ter na severovzhodu na [[Srbija|Srbijo]]. [[Glavno mesto]] države je [[Skopje]] (515.000 prebivalcev).


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==


{{glavni|ZgodovinaMakedonije}}
{{glavni|Zgodovina Severne Makedonije}}


{{Popravi|razdelek|small=left}}
{{Popravi|razdelek|small=left}}
Zgodovina Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].
Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino [[Makedonija (regija)|makedonske regije]]. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta si ozemlje razdelili [[Bolgarija]] in italijansko okupirana [[Albanija]].


Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih [[Albanci|Albancev]], ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].
Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju [[Protifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. 8. septembra 1991 je bila na [[Referendum|referendumu]] izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji]], ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom [[Vojna na Kosovu|vojne na Kosovu]] leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih [[Albanci|Albancev]], ki so se po koncu vojne vrnili na [[Kosovo]], vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z [[Ohridski sporazum|Ohridskim sporazumom]].


Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/
Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala [[Grčija]] zaradi spora o imenu države in njenih simbolov ([[Verginsko sonce|Verginskega sonca]] na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom ''Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija'' ([[Angleščina|angleška]] kratica ''FYROM''). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s [[Prespanski sporazum|Prespanskim sporazumom]], po katerem bi se država ''[[erga omnes]]'' preimenovala v ''Republiko Severno Makedonijo'', medtem ko bi se jezik imenoval ''makedonski'' in državljanstvo ''makedonsko/državljan Severne Makedonije''. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav [[Zoran Zaev]] in [[Aleksis Cipras]] dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.


== Geografija ==
== Geografija ==
Vrstica 70: Vrstica 71:


=== Površje ===
=== Površje ===
Površje v Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje.
Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke [[Vardar]] ali Povardarje.


Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]].
Zahodni del predstavlja mladonagubano [[Šarsko-Pindsko gorovje]], grajeno iz [[Paleozoik|paleozojskega]] [[Skrilavec|skrilavca]] in [[Mezozoik|mezozojskega]] [[Apnenec|apnenca]] ([[Baba (Makedonija)|Baba]], [[Šar planina]], [[Korab]], [[Jakupica]], [[Nidže]]). Med gorami se nahajajo globoke doline [[Črni Drim|Črnega Drima]] in več gorskih [[Kotlina|kotlin]]: [[Polog]], [[Debarska kotlina]], [[Ohridska kotlina]], [[Prespanska kotlina]] in [[Pelagonija]].
Vrstica 340: Vrstica 341:
{{mk-geo-stub}}
{{mk-geo-stub}}


[[Kategorija:Celinske države| Amerika Makedonija]]
[[Kategorija:Celinske države|Severna Makedonija]]
[[Kategorija: Makedonija|*]]
[[Kategorija:Severna Makedonija|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Slovanske države]]
[[Kategorija:Slovanske države]]

Redakcija: 16:35, 18. april 2019

Republika Severna Makedonija
Република Северна Македонија
[Republika e Maqedonisë së Veriut] Napaka: {{Jezik}}: neprepoznana oznaka jezika: al (pomoč)
Himna: Денес над Македонија
»Danes nad Makedonijo«
Lega Severne Makedonije
Glavno mestoSkopje
42°0′N, 21°26′E
Uradni jezikimakedonščina (državni in uradni jezik)
albanščina (drugi uradni jezik)
Vladaparlamentarna republika
Gjorge Ivanov
Zoran Zaev
neodvisnost 
• razglašena
8. septembra 1991
Površina
• skupaj
25.713 km2 (145.)
• voda (%)
1,9
Prebivalstvo
• ocena 2017
2.103.721 (142.)
• popis 2002
2.022.547[1]
BDP (ocena 2011)
• skupaj (PKM)
20,82 milijarde USD (121.)
• na preb. (PKM)
10.112 USD (81.)
HDI (2011)Rast 0,728
 · 78.
Valutamakedonski denar (MKD)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda+389
Internetna domena.mk

Severna Makedonija ([Северна Македонија] Napaka: {{Jezik-xx}}: besedilo ima označevanje za ležeče (pomoč), albansko Maqedonia e Veriut), uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev. Severna Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo[a] ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).

Zgodovina

Zgodovina Severne Makedonije je močno povezana z zgodovino makedonske regije. To območje ohranja lepe primerke naselbin iz kamene dobe, muzejski primerki pričajo o nenehni naseljenosti tega območja. Zaradi izredno prometnih povezav med Evropo in Azijo je ohranjenih veliko dragocenih izdelkov. V Severni Makedoniji je tako najdena najstarejša upodobitev kolesa, kot tudi izredno bogata zbirka denarnih primerkov. V antični dobi je ta prostor bil kraj bogate trgovine in gospodarskega razvoja, delno zaradi živahne trgovine Sredozemskega morja, delno pa zaradi močnih trgovskih poti (predvsem svilena pot), v katere je bila vpletena regija. V obdobju Aleksandra Velikega je to območje ohranjalo veliko tovrstne zgodovinske dediščine. S srednjim vekom postane Severna Makedonija pod vplivom Bizantinskega cesarstva, kasneje pa kot velik del te regije pride pod vpliv Osmanskega imperija, nato je v akciji makedonskih-jadranskih revolucionarjev zapustila Osmanski imperij v 19. stoletju in po mnenju mnogih pridobivala vedno bolj bolgarsko vodstvo. Po nastopu Kraljevine SHS se sedaj avtonomno področje pod Bolgarijo spremeni v Vardarsko banovino. Med drugo svetovno vojno sta si ozemlje razdelili Bolgarija in italijansko okupirana Albanija.

Leta 1944, po osvoboditvi vardarskega dela izpod bolgarske okupacije, je bila na prvem zasedanju Protifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM) razglašena Socialistična republika Makedonija, ki je postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije. 8. septembra 1991 je bila na referendumu izglasovana osamosvojitev republike Makedonije od Jugoslavije. Vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki so izbruhnile po razpadu skupne države, Makedonije niso zajele. Tekom vojne na Kosovu leta 1999 je v Makedonijo prebegnilo okoli 360.000 etničnih Albancev, ki so se po koncu vojne vrnili na Kosovo, vendar so albanski nacionalisti na obeh straneh meje zahtevali tudi avtonomijo oziroma neodvisnost delov Makedonije z albanskim prebivalstvom. Nemiri, ki so prerasli v oborožene upore, so bili končani avgusta 2001 z Ohridskim sporazumom.

Ob makedonski osamosvojitvi je mednarodno priznanje države upočasnjevala Grčija zaradi spora o imenu države in njenih simbolov (Verginskega sonca na zastavi iz leta 1992). Kot kompromis so Združeni narodi leta 1993 državo priznali pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM). Grčija je ostala nezadovoljna in februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado, ki jo je umaknila leto pozneje, ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in dele ustave. Spor glede imena se je končal šele leta 2018 s Prespanskim sporazumom, po katerem bi se država erga omnes preimenovala v Republiko Severno Makedonijo, medtem ko bi se jezik imenoval makedonski in državljanstvo makedonsko/državljan Severne Makedonije. Sporazum, ki sta ga premierja obeh držav Zoran Zaev in Aleksis Cipras dosegla junija 2018, je stopil v veljavo 12. februarja 2019.

Geografija

Severna Makedonija leži na Balkanskem polotoku. Zavzema površino 25.713 km². Na severozahodu meji na Kosovo (159 km meje),[a] na severu na Srbijo (62 km), na vzhodu na Bolgarijo (148 km), na jugu na Grčijo (228 km) in na zahodu na Albanijo (151 km). Njen najvišji vrh je Veliki Korab (2764 m nm. v.), ki leži na zahodni meji države in velja za skupni najvišji vrh Makedonije in Albanije. Republika Severna Makedonija je del širše geografske regije Makedonije, ki zajema tudi sever Grčije in manjši del na zahodu Bolgarije.

Severna Makedonija je potresno dejavno območje in prizorišče več uničujočih potresov, najnedavneje leta 1963 v Skopju.

Površje

Površje v Severni Makedoniji je raznovrstno. Deli se na gorat zahodni in gorat vzhodni del, ki ju razmejuje dolina reke Vardar ali Povardarje.

Zahodni del predstavlja mladonagubano Šarsko-Pindsko gorovje, grajeno iz paleozojskega skrilavca in mezozojskega apnenca (Baba, Šar planina, Korab, Jakupica, Nidže). Med gorami se nahajajo globoke doline Črnega Drima in več gorskih kotlin: Polog, Debarska kotlina, Ohridska kotlina, Prespanska kotlina in Pelagonija.

Osrednji del, Povardarje, je izpolnjen z jezeri in rekami. V njem se nahaja niz kotlin, med seboj povezanih s soteskami: Skopska kotlina, Veleška kotlina, Tikveš, Gevgelijska kotlina.

Vzhod države je nižji od zahoda in obsega vzhodne pritoke Vardarja.

Vodni sistem

Najpomembnejše reke v državi so Vardar, Treska, Crna reka, Pčinja, Bregalnica, Strumica in Črni Drim. Večina rek pripada povodju Egejskega morja preko reke Vardar, dolge 388 km (od tega 301 km v Severni Makedoniji), najpomembnejše reke v državi. Manjši del na zahodu pripada jadranskemu povodju preko Črnega Drima in njegovih pritokov, medtem ko Binačka Morava, reka na skrajnem severu države, pripada črnomorskemu povodju.

Severna Makedonija ima tri velika naravna jezera in nekaj umetnih. Največje naravno jezero je Ohridsko jezero, ki je eno najglobljih in najbolj prosojnih jezer v Evropi. Dve tretjini jezera pripadata Severni Makedoniji, ena pa Albaniji. Ohridsko jezero je zelo bogato z ribami, med katerimi je najbolj poznana ohridska postrv. V njem se je ohranilo veliko število endemičnih vrst živali. Zaradi teh posebnosti je jezero skupaj z mestom Ohrid na UNESCO-vem seznamu svetovnih znamenitosti. Prespansko jezero je drugo največje jezero Severne Makedonije, ki leži na tromeji z Albanijo in Grčijo. Ima številne zalive in peščene plaže. Na Prespanskem jezeru ležita dva nenaseljena otoka, Mali Grad in Golem (Veliki) Grad, od katerih slednji pripada Makedoniji. Tretje največje jezero je Dojransko jezero na makedonsko-grški meji. Relativno plitvemu jezeru (največja globina 10 m) je gladino še zniževalo odvajanje vode za namen namakanja.

Upravna delitev

Severna Makedonija je razdeljena na osem statističnih regij, ki služijo samo za pravne in statistične namene:

  • Skopska
  • Severovzhodna
  • Vzhodna
  • Jugovzhodna
  • Vardarska
  • Pelagonijska
  • Jugozahodna
  • Pološka

Upravno je država razdeljena na 80 občin. 10 občin predstavlja mesto Skopje. Kot jugoslovanska republika je bila Makedonija razdeljena na 34 občin; leta 1996 se je država nanovo razdelila na 123 občin, katerih število se je leta 2004 zmanjšalo na 84 in leta 2013 na 80.

Prebivalstvo

Etnična sestava po popisu iz leta 2002
Makedonci
  
1.297.981 64,18%
Albanci
  
509.083 25,17%
Turki
  
77.959 3,85%
Romi
  
53.879 2,66%
Srbi
  
35.939 1,78%
Bošnjaki
  
17.018 0,84%
Aromuni
  
9.695 0,48%
Ostalo
  
20.993 1,04%

Po zadnjem popisu iz leta 2002 je Severna Makedonija štela 2.022.547 prebivalcev. Najnovejša uradna ocena iz leta 2009 znaša 2.050.671 prebivalcev.[1] Glede na podatke zadnjega popisa so največja etnična skupina Makedonci, medtem ko so druga največja skupina Albanci, ki so prevladovali na severozahodu države.

Veroizpoved

Prevladujoča veroizpoved v državi je pravoslavje, ki mu pripada 65 % prebivalstva. 0,4 % predstavljajo druge krščanske denominacije. Muslimani predstavljajo 33,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Severna Makedonija država s petim največjim deležem muslimanov v Evropi (za Kosovom,[a] Turčijo, Albanijo ter Bosno in Hercegovino).

Jezik

Državni in uradni jezik države je makedonščina. Makedonski jezik je soroden bolgarskemu jeziku, a ima vidne podobnosti tudi s srbščino ter s torlaškimi in šopskimi narečji. Standardna makedonščina je bila kodificirana po drugi svetovni vojni in je široko sprejeta. Drugi uradni jezik na državni ravni je albanščina. Drugi manjšinski jeziki so prav tako uradni v občinah, kjer jih govori preko 20 % prebivalstva

Večja mesta

Glavno mesto Severne Makedonije je Skopje, ki leži v severnem delu države v Skopski kotlini. Severnomakedonsko prestolnico deli na levi in desni breg reka Vardar. V Skopju živi okoli 500.000 Makedoncev, kar predstavlja približno četrtino prebivalcev države.

Gospodarstvo

Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava jekla, kemična, strojna, farmacevtska, gradbena in tekstilna industrija. Tekstilna industrija je zelo pomembna, saj zaposluje veliko ljudi. Tekstilna in oblačilna (predvsem usnje) industrija sta zelo pomembni, saj zaposlujeta veliko ljudi in ustvarjata nova delovna mesta. Industrija in rudarstvo skupaj predstavljata 25 % BDP. Industrijski sektor zaposluje 30 % aktivnega prebivalstva.

Severna Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU. Storitveni sektor predstavlja 65 % BDP in zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segmenti so transport, telekomunikacije in energetika.

Kmetijstvo in kulturne rastline

Severna Makedonija je razgibana pokrajina z griči, dolinami, slapi, rekami, jezeri, gorami, zaselki in osamljenimi kmetijami. Med griči v dolinami se razprostirajo velika polja. Kmetijski sektor predstavlja 10 % BDP in zaposluje 17 % aktivnega prebivalstva. Na njih pridelujejo številno sadje in zelenjavo, žitarice, mak ter tobak. Severna Makedonija je daleč poznana po kvalitetni papriki, paradižnikih, kumarah, rižu. V južni Severni Makedoniji, kjer se čuti sredozemsko podnebje, dobro uspevajo oljke in fige.

Ovčereja in kozjereja sta zelo pomemben del severnomakedonskega gospodarstva. Severna Makedonija ima tudi rudno bogastva, predvsem železo, baker, in svinec. Znani rudniki so: Sasa, Damjan in Bučim.

Industrijski sektor

Industrijski sektor Severne Makedonije predstavlja 25 % BDP, zaposluje pa približno 30 % aktivnega prebivalstva. Pomembnejši sektorji industrije so proizvodnja in predelava železa in jekla, kemična, strojna, tekstilna, živilska in farmacevtska industrija.

Industrijska proizvodnja v Severni Makedoniji je v letu 2014 zrasla za 4,8 %. Za leto 2015 je napovedana 4,9 %, za leto 2016 5,2 % in za leto 2017 5,6 % rast industrijske proizvodnje.

Družba

Izobraževanje

Visoko, višje in univerzitetno izobraževanje se lahko pridobi pri petih državnih univerzah.

Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju, Univerza Goce Delčev v mestu Štip,

Državna univerza Tetovo

Univerza za informacijsko znanost in tehnologija Sv. Pavel Apostol v Ohridu.

Poleg obstoječih univerz so nastale tudi vrsta zasebnih univerz, kakršna je European University, Slovanska Univerza Sveti Nikole, South East European University in druge. Univerzitetna nacionalna knjižnica se nahaja v Skopju. USAid je uspel z velikim projektom "Macedonia Connects" omrežiti Severno Makedonijo in osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo z delujočim dostopom do svetovnega spleta. Večja mesta v Severni Makedoniji so pridobila WIFI dostop po območju ožjega centra mesta.

Mediji

Najstarejši časopis v državi je Nova Makedonija z leta 1944. Poleg njega so poznana tiskana občila Utrinski Vesnik, Dnevnik, Vest, Fokus, Večer, Tea Moderna, Makedonsko Sonce in Koha. Javni kanal je Makedonska radiotelevizija, ki je ustanovljena 1993. Poleg tega obstajajo tudi zasebne televizije, najstarejši je TEKO TV (1989) iz mesta Štip.

Kultura

Severna Makedonija ima bogato kulturno dediščino tako v arhitekturi, poeziji in glasbi, prav tako hrani dediščino mnogih verskih objektov. Glasba se naslanja vidno na Bizantinsko cerkveno glasbo kot tudi na likovno dediščino Bizantinske tradicije. Severna Makedonija hrani bogato zbirko bizantinskih fresk, nastalih med 11. in 16.stoletjem. Poleg tega se letno odvija bogat kulturni program letnih festivalov filma, glasbe, literature in umetnosti.

Najpomembnejši kulturni dogodek v državi je Ohridski poletni festival klasične glasbe in gledališča, ki se imenuje Struške večeri poezije, ki vabijo pesnike z več kot 50 držav sveta. Viden je tudi Jazz festival Skopje, Mednarodni Kamera festival v Bitoli, Odprto mladinsko gledališče in podobno.

Severnomakedonska Opera v Skopju izvaja poletne večerne nastope, imenujejo se Majski operni večeri in se izvajajo že od leta 1972.

Kulinarika

Severnomakedonska kulinarika se naslanja na balkansko izročilo, grške in turške jedi, a tudi na italijanske, nemške in še posebej madžarske jedilnike. Zaradi velike kmetije kmetijstva pri strežbi in relativno visokih temperatur čez leto, se kuhinja naslanja predvsem na svežo in raznoliko zelenjavo, ribe in mlečne izdelke. Značilne jedi so Šopska solata in Tavče Gravče. Vedno bolj se razvija tudi kvalitetne severnomakedonske pijače, vino in žganje.

Šport

Nogomet in rokomet sta najbolj množična športa v Severni Makedoniji. Največji športni objekt v državi je nogometni stadion Arena Filip II.

Rokomet izstopa predvsem zaradi uspehov ženskih ekip. Leta 2002 je klub Kometal Skopje postal evropski prvak EHF Lige prvakov ženskih ekip. Severna Makedonija je organizirala tudi Evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, ki se je odigravalo v Skopju in Ohridu.

Košarkaška reprezentanca je doživela najvišje uspehe leta 2011, ko so dosegli 4. mesto v Evropi. Domače tekme odigravajo v dvorani Boris Trajkovski Arena v Skopju. Množično so obiskani tudi sezonski športi, izstopa Ohridski plavalni maraton poleti, organizirana pa so tudi smučišča za zimske radosti. Severna Makedonija in njen Olimpijski komite si prizadeva k športnim in olimpijskim idealom.

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
  1. 1,0 1,1 1,2 Попис на населението, домаќинствата и становите во Република Македонија, 2002 (PDF) (v makedonščini in angleščini). Државен завод за статистика.

Zunanje povezave