Avtocesta A2: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
imena priključkov niso bila ustrezno popravljena
Dodana vsebina.
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 255: Vrstica 255:
| align="right" | x,x km
| align="right" | x,x km
|-
|-
|[[Slika:AB-AS-grün.svg]] (32) [[Brežice]]
|[[Slika:AB-AS-grün.svg]] (32) [[Čatež ob Savi]]
| align="right" | x,x km
| align="right" | x,x km
|-
|-

Redakcija: 17:38, 12. april 2019

Avtocesta A2

Osnovni podatki
Skupna dolžina: 174,5 km
Čas izgradnje: 19812011
Priključki
Nadaljevanje ceste v Avstriji A11
Predor Karavanke 7864 m 0,0 km
Cestninska postaja Hrušica x,x km
(1) Jesenice-zahod x,x km
Počivališče Jesenice x,x km
(2) Jesenice-vzhod x,x km
Počivališče Lipce x,x km
Viadukt Moste 442 m x,x km
Galerija Moste 184 m x,x km
(3) Vrba, Lesce x,x km
(4) Radovljica x,x km
Počivališče Radovljica x,x km
Viadukt Zgoša 189 m/165 m x,x km
Viadukt Dobruša 351 m/351 m x,x km
(5) Brezje x,x km
Viadukt Peračica 378 m/367 m x,x km
Predor Ljubno 260 m/261 m x,x km
Viadukt Ljubno 118 m/320 m x,x km
Viadukt Lešnica 186 m/191 m x,x km
(7) Podtabor x,x km
Viadukt Tržiška Bistrica 421 m/426 m x,x km
(8) Naklo x,x km
(8) Kranj-zahod x,x km
Viadukt Rupovščica 169 m/169m x,x km
(9) Kranj-vzhod x,x km
Počivališče Voklo x,x km
(10) Brnik x,x km
(11) Vodice x,x km
Počivališče Povodje x,x km
(12) Ljubljana-Šmartno x,x km
(13) Ljubljana-Brod x,x km
Pokriti vkop Šentvid 414 m x,x km
(14) 1/2-priključek Ljubljana-Šentvid x,x km
Predor Šentvid 1.072 m(1047 m x,x km
(15A) 3/4-priključek Ljubljana-Podutik x,x km
(15B) Koseze x,x km
(16) Ljubljana-Brdo x,x km
(36) Kozarje x,x km
(35) Ljubljana-zahod x,x km
Počivališče Barje x,x km
(34) Ljubljana-center x,x km
(33) Ljubljana-Rudnik x,x km
(32) Ljubljana-jug x,x km
(31) Malence x,x km
Predor Debeli hrib 341 m/378 m x,x km
Viadukt Reber 608 m/582m x,x km
Predor Mali vrh 414 m/399 m x,x km
Počivališče Sap x,x km
(18) Grosuplje-zahod x,x km
(19) Grosuplje-vzhod x,x km
(20) Višnja Gora x,x km
Podsmreka x,x km
Viadukt Ivančna Gorica 214 m/214 m x,x km
(21) Ivančna Gorica x,x km
Cestninska postaja Dob x,x km
(22) Bič x,x km
Pokriti vkop Medvedjek I 99 m x,x km
Pokriti vkop Medvedjek II 159 m x,x km
Pokriti vkop Dolge Dole 64 m x,x km
(23) Trebnje-zahod x,x km
Predor Leščevje 386 m/369 m/363 m x,x km
Viadukt Ponikve 303 m/312 m x,x km
(24) Trebnje-vzhod x,x km
Viadukt Dole 306 m/308 m x,x km
(25) Mirna Peč x,x km
Pokriti vkop Doline 253 m x,x km
(26) Novo mesto-zahod x,x km
(27) Novo mesto-vzhod x,x km
Viadukt Mačkovec 165 m/163 m x,x km
Viadukt Jelše 345 m/340 m x,x km
Počivališče Starine x,x km
Viadukt Dobovo 254 m/254 m x,x km
(28) Kronovo x,x km
Viadukt Toplice 164 m/164 m x,x km
(29) Dobruška vas x,x km
(30) Smednik x,x km
Počivališče Zaloke x,x km
Cestninska postaja Drnovo x,x km
(31) Drnovo x,x km
Počivališče Grič x,x km
(32) Čatež ob Savi x,x km
Pokriti vkop Čatež 105 m x,x km
Počivališče Mokrice x,x km
(33) Obrežje x,x km
Mejni prehod Obrežje x,x km
Nadaljevanje ceste na Hrvaškem A3

Avtocesta A2 (pogosto imenovana "gorenjska" oziroma "dolenjska avtocesta", tudi "Ilirika") je avtocesta v Sloveniji, dolga 175,5 km. Poteka v smeri severozahod-jugovzhod od meje z Avstrijo v predoru Karavanke do meje s Hrvaško na Obrežju. Gradnja avtoceste, ki se je začela leta 1981, se je zaključila oktobra 2011 z rekonstrukcijo polovice odseka med Peračico in Podtaborom.

Avtocesta je sestavni del evropskih poti E61 in E70,[1] kot tudi X. panevropskega koridorja (SalzburgSolun).

Na avtocesti A2 leži med drugim tudi najdaljši predor v Sloveniji, predor Karavanke (skupne dolžine 7864 metrov, od tega jih je 3750 v Sloveniji). Predor, z delom avtoceste do izvoza Hrušica, je bil dokončan leta 1991 kot ena izmed dveh navezav slovenskega avtocestnega omrežja z avstrijskim avtocestnim omrežjem. Na dolenjskem delu avtocesta pretežno poteka po trasi bivše "avtoceste" Bratstva in enotnosti.

Zgodovina

Prvi odseki avtoceste A2 so bili zgrajeni leta 1981 kot del tako imenovane zahodne ljubljanske obvoznice, in sicer odsek od Kosez do priključka Ljubljana Vič. V letu 1985 je bil zgrajen del gorenjskega kraka, in sicer od Naklega do Kranja kot prva polovica avtoceste in od Kranja do Ljubljane (Šentvid–Celovška cesta) kot štiripasovnica. Leta 1989 je sledil odsek Šmarje - SapGrosuplje kot štiripasovnica in novo levo smerno vozišče na odseku Grosuplje–Višnja Gora čez Polico, desno smerno vozišče pa je bilo le preurejeno s SOS nišami. Leta 1992 je bil odprt zelo zahteven odsek Malence–Šmarje - Sap z dvema dvocevnima predoroma in viaduktom. Na gorenjskem delu se je leta 1991 ob otvoritvi predora Karavanke odprt tudi del avtoceste od Hrušice do Vrbe v skromnejšem prečnem profilu, brez odstavnih pasov in zoženim ločilnim pasom zaradi težkih terenskih razmer, saj cesta poteka po pobočju Mežakle nad naseljem Jesenice in Lipce. Nato je nastopila daljša prekinitev, saj so bili prioritetni drugi odseki avtocest v Sloveniji. Dela so se nadaljevala šele leta 1999 na odseku Višnja GoraIvančna Gorica–Bič in so se končala leta 2000. Istega leta je bil dograjena tudi druga polovica avtoceste na odseku Naklo–Kranj in leta 2003 pa zgrajen tudi odsek štiripasovnice od Podtabora do Naklega. Tudi na dolenjskem kraku so se dela nadaljevala na odseku Bič–Korenitka. Leta 2004 so se dela na dolenjskem kraku intenzivirala na najdaljšem odseku od Kronovega do mejnega prehoda Obrežje. V celoti je bila rekonstruirana v pravo avtocesto stara hitra cesta "bratstva in enotnosti". Nadaljevala so se tudi dela na odseku Korenitka–Pluska vse do nespornega poteka mimo Trebnjega. Leta 2006 pa so se izvajala tudi dela na drugem koncu nespornega dela mimo Trebnjega, to je od Hrastja najprej do Novega mesta oziroma Lešnice, nato pa leta do leta 2008 končala do Kronovega. S tem je bil dolenjski krak, razen mimo Trebnjega zaključen. V letih 2007 in 2008 so se intenzivno izvajala dela tudi na Gorenjskem. Končani so bili odseki od Vrbe do Peračice kot štiripasovnica, zgrajeno levo smerno vozišče med Peračico in Podtaborom, zgrajen pa je bil tudi odsek Šentvid–Koseze s predorom pod Šentviškim hribom in razcepom Kozarje, leta 2009 pa tudi polni priključek na Celovško cesto. Končno je bila tudi izbrana varianta poteka avtoceste mimo Trebnjega tako, da je bila zgrajena in odprta za promet v letu 2010. In še zadnji odsek, rekonstrukcija desnega smernega vozišča na odseku Peračica–Podtabor, ki je bil predan prometu v letu 2011.[2]

Značilnosti

Avtocesta A2 je v celotni dolžini štiripasovna cesta s fizično ločenima smernima voziščema. Z izjemo odseka od Hrušice do Vrbe ima tudi odstavne pasove. Širina voznih pasov je 3,75 m, odstavni pas je širine 2,5 m in robni pas širine 0,5 m. Poleg trase avtoceste je bilo zgrajenih cela vrsta deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest, poljskih in gozdnih poti, regulacij potokov in rek, prestavljenih in na novo zgrajenih je bilo mnogo komunalnih in drugih vodov, itd. Cesta je v celoti opremljena s klicem v sili, na območju predora Karavanke in predora Šentvid pa tudi z ITS opremo za nadzor in vodenje prometa.

Cestnina

Avtocesta A2 je bila na celotni trasi od Karavank do Obrežja cestninjena kot "odprt sistem" s čelnimi cestninskimi postajami. Izjema je cestninska postaja Krško, ki je postavljena tudi na izvozu za Krško na priključku Drnovo. Posebnost je tudi cestninska postaja pred predorom Karavanke, saj se tukaj plačuje predornina za smer v Avstrijo, medtem ko je enaka cestninska postaja na avstrijski strani predora za plačilo v smeri Slovenije.

Po uvedbi vinjet za osebna ter elektronskega cestninjenja za težka vozila je bila cestninska postaja Torovo porušena leta 2018,[3] načrtovana je tudi odstranitev vseh ostalih cestninskih postaj z izjemo postaje Hrušica pred karavanškim predorom.

Objekti

Razcepi

Na avtocesti so trije avtocestni razcepi:

  • Podtabor, na Gorenjskem, kjer se na avtocesto A2 naveže glavna cesta G2-101 iz mejnega prehoda Ljubelj (zgrajen leta 1963 in rekonstruiran leta 2010);
  • Kozarje, kjer se od primorskega kraka avtoceste A1 odcepi gorenjski del avtoceste A2 proti Šentvidu ter na južno ljubljansko obvoznico (A1/A2);(zgrajen leta 1981).
  • Malence, južno od Ljubljane, kjer se od avtoceste A1 odcepi v smeri proti Dolenjski in Hrvaški, avtocesta A2;(zgrajen leta 1993).

Predori

Pokriti vkopi

Na avtocesti je zgrajenih enajst pokritih vkopov:

Viadukti

Mostovi, podvozi in nadvozi ter podporne in oporne konstrukcije

Na avtocesti A2 je tudi 32 mostov, 81 nadvozov in 116 podvozov kot tudi 72 podpornih in opornih konstrukcij.

Oskrbne postaje in počivališča

Na avtocesti A2 je za potrebe prometa vozil in potnikov na voljo 7 oskrbnih centrov z vso potrebno infrastrukturo (bencinski servis, restavracija, parkirišče in drugo), šest bencinskih servisov s parkiriščem in bifejem ter štiri počivališča. Tri lokacije so še v gradnji.

Protihrupna ograja

Varstvo okolja

Za potrebe varovanja okolja so bili zgrajeni:

Mednarodni cestni mejni prehod Obrežje

Mejni prehod Obrežje

Na zunanji meji Schengenskega območja, to je na meji z Republiko Hrvaško, se na avtocesti A2 nahaja tudi mejni prehod Obrežje, ki je po velikosti največji v Sloveniji. Poleg avtoceste, ki se na območju izvajanja policijske in carinske kontrole razširi na 9 stez, sta na izstopni (4 steze) in vstopni strani (2 stezi) posebej zgrajeni tako imenovani kamionski cesti. Na mejnem prehodu se nahajajo vse potrebne mejne službe (poleg Policije in Carine še fitosanitarna in veterinarska). Za potrebe izgradnje gospodarske cone je bil zgrajen tudi priključek »Obrežje terminal«, ki med drugim služi tudi za zavračanje vozil oz. oseb, ki nimajo ustreznih dokumentov za prehod državne meje. Mejni prehod je pričel z obratovanjem 25. 12. 2003.

Galerija

Glej tudi

Sklici

  1. »European Agreement on Main International Traffic Arteries« (PDF). United Nations Economic and Social Council. 14. marec 2008. Pridobljeno 27. decembra 2010.
  2. DARS[1]
  3. »Avtoceste: Rušenje cestninskih postaj se je začelo«. Dnevnik. 16. maj 2018. Pridobljeno 2. januarja 2019.

Zunanje povezave